Hackathon - priložnost tudi za brezposelne

»Vsakdo, ki se udeleži hackathona (poslovnega maratona), ima drugačen motiv. Nekateri hočejo sami sebi dokazati, da zmorejo nekaj več in drugačnega, drugi hočejo poskusiti reševati izzive, na katere do takrat niso niti pomislili, tretji to vidijo kot priložnost za mreženje, četrti pridejo s ciljem zmagati ... Skupna točka vsem pa je, da si želijo nekaj drugačnega in nekaj več, žene jih radovednost,« je naštela Urška Jež, direktorica ABC-pospeševalnika, ki organizira hackathone.

To so tekmovanja, izzivi (Triglavov bo potekal jutri in v nedeljo), ki jih postavijo podjetja, naloga udeležencev pa je, da v točno določenem času, na primer 24 ali 48 urah, razvijejo rešitev in jo predstavijo komisiji. Ta izbere zmagovalno ekipo, najboljši prejmejo denarne nagrade, podjetja pa ideje, ki jih (če ocenijo, da so 'prave') v sodelovanju s predlagatelji tudi implementirajo v poslovanje.

Na pomislek nekaterih, da podjetja s takšnim dogodkom poceni prihajajo do novih rešitev, Ježeva odgovarja, da je zelo malo verjetno, da bi nekdo na hackathonu prišel do prebojne ideje. Bolj gre za to, da podjetja iščejo potrditev, da razmišljajo v pravo smer, udeleženci na primer najdejo boljšo rešitev za izvedbo nekega ukrepa in podobno.

Urška Jež, foto Tomi Lombar

Ob tem je poudarila, da velika večina podjetij prek hackathonov išče tudi nove sodelavce. »Podjetjem predlagamo, da če imajo odprt razpis, da kandidate povabijo, naj sodelujejo na izzivu. Tako lahko v dveh dneh kandidata zelo dobro spoznaš, ugotoviš, ali je dinamičen, kako se odziva v timu,« je povedala sogovornica in pojasnila, da se udeleženci znajdejo v težkih pogojih. Delo poteka brez prestanka 24 ali 48 ur, v tem času je treba skreirati idejo, in to z ekipo, ki je do takrat nisi poznal – hočeš nočeš, se je treba povezati z njo –, na koncu pa je idejo treba še predstaviti, kar mnogim mladim povzroča precej preglavic.

A Ježeva opogumlja: »Že kar nekaj iskalcev zaposlitve smo prek hackathonov pripeljali do zaposlitve. Ekipe sestavljamo tako, da so poklicno čim bolj raznolike,« je zatrdila ter poudarila, da so hackathoni odličen poligon za spoznavanje potencialnih delodajalcev. »Kako velika priložnost je to, pove dejstvo, da so na teh dogodkih, v komisiji, ki ocenjuje delo, direktorji posameznih oddelkov podjetja, ki je hackathon naročilo, od kadrovskih, tehničnih, marketinga. Na začetku pride tudi vodstvo, člani uprave poslušajo končne predstavitve in zastavljajo vprašanja. Predstavljajte si, kako težko je sicer samo z življenjepisom priti do teh ljudi, tu pa je priložnost, da nanje narediš vtis,« spodbuja Ježeva, da se tovrstnih dogodkov udeležujejo tudi brezposelni.

Bliskoviti reševalci izzivov

Kljub vsemu hackathon verjetno ni prav za vsakogar? »Profil ni pomemben, med udeleženci so vedno programerji, prihajajo elektrotehniki, strojniki, arhitekti, posamezniki, ki se spoznajo na logistiko, prodajo, dizajn, dobavo ... Profil ni pomemben, pomembno je, da je posameznik le malo 'živahen v sebi'; da si želi nekaj drugačnega, kreiranja, da hoče soustvarjati rešitev za neko podjetje. Ob tem pa se imeti lepo, spoznati veliko ljudi in se veliko naučiti,« je navdušena Urška Jež.

Kot pravi, med hackathonom organizirajo tudi dve delavnici, na katerih se udeleženci naučijo javnega nastopanja ter učinkovite predstavitve in kako se hitro organizirati in povezati v ekipo, iskati rešitve. »To je pomembna izkušnja tudi za vse nadaljnje projekte – ko greš na razgovor za službo, nastopaš. In od ostalih kandidatov se lahko ločiš po tem, da znaš dobro predstaviti sebe, da točno veš, komu in zakaj nekaj govoriš,« je poudarila direktorica ABC-pospeševalnika in udeležence hackathonov označila za bliskovite reševalce izzivov. Naučijo se mehkih veščin, kot na primer, kako se hitro odzvati, priti do rešitev in se povezovati, sodelovati v ekipi ...

Sogovornica svetuje, naj pred dogodkom čim več izvejo o podjetju, preštudirajo njihovo strategijo, proučijo storitve in produkte konkurenčnih podjetij tudi v tujini, preverijo trende.

Ideje ne izpuhtijo

Kot je pojasnila Ježeva, namen podjetij ni, da se zaposleni po dogodku vrnejo na delovna mesta in nadaljujejo delom, kot da se ne bi nič zgodilo. »Izberemo izjemne posameznike, ki niso zaposleni v podjetju in nekaj prebojnih ljudi iz podjetja ter sestavimo ekipe, ki naprej razvijajo dobljene ideje. Potem rešitve predstavijo vodstvu podjetja, ki se odloči, kako jih uresničiti,« je opisala sogovornica.