Hotelirji ne morejo brez sobaric

V hotelirstvu in turizmu je dodana vrednost nizka, posledica so nizke plače. Najboljše kadre je zato težko dobiti.

pet, 10.11.2017, 08:00

Gostinski poklici so deregulirani

Država je dokončno razvrednotila hotelirski in gostinski poklic, ko je deregulirala to področje, trdi Aleksander Valentin, ki meni, da je za delo v gostinstvu gostinska izobrazba ključnega pomena, če želi podjetje delati strokovno. Strokovno pa ne pomeni natakarja/kuharja z magistrskim nazivom, ampak s srednjo strokovno izobrazbo in osebo, ki ima praktične veščine, ki jih skozi kariero nadgrajuje na delovnem mestu.

Mate Matjaž obžaluje, da niso regulirani ne gostinski poklici ne gostinska dejavnost. Žal se lahko vsakdo ukvarja s to dejavnostjo in ustrezen poklic ni pogoj za opravljanje gostinske dejavnosti. To velja že vrsto let in je zagotovo vplivalo na kakovost nekaterih storitev in tudi na vpis v izobraževalne programe.

Vsi gostinski poklici so v Sloveniji deregulirani, zadnja deregulacija je bila izvedena s spremembo gostinskega zakona leta 2005. Temu so na zbornicah nasprotovali, pojasnjuje Snežana Škerbinc, vendar jim politika ni prisluhnila. Po deregulaciji je vpis na srednje gostinske šole upadal, zadnja leta pa se spet veča. Upad vpisov je logična posledica: zakaj bi se šolali za poklic, ki ga lahko opravljamo tudi brez tovrstne izobrazbe. Z deregulacijo se poklici razvrednotijo in to vsekakor prispeva k njihovi nespoštljivosti in nestrokovnosti. So pa po besedah Škerbinčeve tekmovanja mladih v stroki pozitiven in spodbuden ukrep za popularizacijo poklicev. Na letošnjem gostinsko-turističnem zboru je 385 prijavljenih mladih gostincev tekmovalo v 25 različnih kategorijah in se potegovalo za zlate, srebrne in bronaste kolajne.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Turistično-gostinska zbornica Slovenije sta pozvali ustrezno ministrstvo, naj nekatere gostinske poklice ponovno uvrstijo na seznam deficitarnih poklicev in jih uvrstijo v odredbo o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. Hkrati naj gostinske poklice vnesejo v nabor deficitarnih poklicev v razpisu za dodelitev štipendij za deficitarne poklice v naslednjem šolskem letu. Letos so bili izpuščeni ne glede na to, da na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev.

Ljubljana – Osnovnih kadrov v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu ni dovolj ne v Sloveniji ne pri naših sosedih. Gre za naporen, a hkrati privlačen poklic, ugotavlja direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. In dodaja: brez podporne delovne sile ni hotelirstva in hotelov ni brez njih.

V hotelirstvu in turizmu je dodana vrednost nizka, posledica so nizke plače. Podobno kot v nekaterih drugih poklicih je največ dela takrat, ko drugi ljudje ne delajo. Ko je povpraševanje največje, je najboljše za nizko plačilo težko dobiti. Kar ne velja samo pri nas, temveč tudi v Avstriji, Italiji ali Nemčiji. Zato pa najdemo na tamkajšnjih smučiščih kader iz držav nekdanje Jugoslavije, iz Grčije, Maroka, saj so edini pripravljeni prevzeti delo, medtem ko so domačini v ekonomsko bolj donosnih službah.

Na okrogli mizi o mladih v teh poklicih na letošnjem gostinsko-turističnem zboru so mladi sami povedali, da so se s turizmom oziroma gostinstvom začeli spogledovati bodisi iz ljubezni do učenja tujih jezikov bodisi iz veselja do dela z ljudmi. Ob želji po pridobivanju novih znanj in spretnosti so priznali, da pri trenutnem izobraževalnem sistemu pogrešajo več strokovnih znanj in veščin. Pri opravljanju prakse želijo več izzivov in kakovostnih, spoštljivih odnosov na delovnem mestu.

Ob opravljanju prakse v tujini so nekateri pridobili dobre izkušnje in bi si ta znanja želeli razviti tudi v slovenskem okolju. Mladi se tudi bolj ali manj strinjajo, da je sistem mentorstva v tujini precej bolje razvit kot doma. V tujini tudi ne dobijo občutka, da bi bili praktikanti svojim starejšim kolegom v breme, saj si mentorji vzamejo zanje čas in jih v celoti ter temeljito popeljejo skozi celoten proces dela v hotelu ali restavraciji.

Znanja za samostojno
delo ni dovolj

Slovenski izobraževalni sistem je na področju gostinstva, hotelirstva in turizma dober, znanja pa po končanem šolanju le ni dovolj, da bi bili pripravljeni na samostojno delo. Mladi sami priznavajo, da je veliko odvisno od njih samih; od motivacije, ki jo imajo za opravljanje svojega poklica ter od želje po iskanju dodatnega znanja. Praksa je žal še vedno tudi takšna, da se praktikante vidi kot breme, kar nekaj pa je še delodajalcev, ki v mladih očitno vidijo neskončen vir energije, zato jih čezmerno obremenijo z delom, plačilo, ki ga dobijo v zameno, pa je bolj ubogo. Za relativno nizko plačilo tudi mladi ne morejo delati 24 ur na dan in biti ob tem še ves čas nasmejani.

Gostinski poklici ponujajo mladim številne priložnosti in tudi možnosti za napredovanje, ustvarjanje uspešne kariere tako v Sloveniji kot v svetu. Žal imajo veliko negativnega prizvoka zaradi narave dela in urnika, dela ob praznikih, vikendih, zvečer, ponoči, se zaveda Snežana Škerbinc, samostojna svetovalka v turistično-gostinski zbornici, ki pa zavrača ocene, da gre za slabo plačan poklic. Seveda gre tako za dobre kot za slabe prakse, a je po njeni oceni slednjih manj kot dobrih.

Napornost nekega dela je subjektivna in povezana s posameznikovo motivacijo za delo, z delovnimi pogoji, odnosi v kolektivu oziroma organizacijsko klimo in kulturo določenega podjetja. Če nekoga delo z ljudmi veseli, zanj delo v strežbi ni naporno, če ne mara komunikacije z ljudmi, je to zanj zelo naporno, meni Škerbinčeva. Če gost natakarja naslovi z »gospod natakar«, se bo tudi sam počutil bolj cenjeno, kot če ga niti ne pogleda niti se mu ne zahvali.

Prizadevanja za večji ugled poklicev

Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, meni, da bi se z usmerjanjem kadrov moralo začeti že v osnovni šoli ter si prizadevati, da bi imeli poklici večjo vrednost tako v očeh učencev kot staršev. Po končanem šolanju pa bi morali poleg plače zagotoviti prijazna stabilna podjetja, v katerih bi se dobro počutili – le tako je lahko delavec tudi lojalen. Težko je vplivati na odhod kadrov, če recimo ob istem bruto izdatku delodajalca delavec v Avstriji dobi skoraj 30 odstotkov višjo neto plačo.

Matjaž meni, da ob primernem plačilu na koncu vendarle prevlada počutje delavca na delovnem mestu. Na to pa odločilno vplivajo odnos delodajalca do delavca in odnosi med zaposlenimi. V manjših podjetjih zagotovo lahko lažje poskrbijo, da zaposleni niso samo ime in priimek na plačilni listi. Marsikje so zaposleni del družinskih podjetij – lokalov.

Pravi tudi, da je trenutno najteže dobiti natakarja, ki obvlada tri jezike: angleško, nemško in italijansko. Podobno velja za receptorje. Delavca, ki bi bil vešč tujih jezikov in bil hkrati strokovno usposobljen za delo, prijazen in delaven je skoraj nemogoče dobiti. Delo v veliki hotelski verigi, kjer se držijo kolektivnih pogodb, se razlikuje od dela pri manjšem gostincu, ki se lahko bolj prilagodi delavcu, meni Matjaž, ki je prepričan, da so pri manjših delodajalcih plače bolj korektne in so se v zadnjih letih povečale. So pa plače odvisne tudi od dodane vrednosti in kakovostne ponudbe gostinskega objekta/obrata. Nizkocenovni, brez dodane vrednosti si ne morejo privoščiti višjih plač.

Višina plač v gostinstvu, predvsem na podeželju, kjer je kupna moč nižja, je odvisna od cen, ki jih gostinci dosegajo. Te razlike so glede na Ljubljano vedno večje, meni Matjaž. Aleksander Valentin, direktor hotela Four Points by Sheraton Ljubljana Mons sicer težko govori o plačah za vso državo in ostala podjetja, v Ljubljani in s tem tudi pri njih v gostinstvu/hotelirstvu, glede na zahtevnost dela in potrebno izobrazbo, niso nizke. Država naj razbremeni davke in prispevke na plače, predlaga: za isti bruto strošek v sosednjih državah delavec (natakar ali kuhar) dobi veliko več razpoložljivih sredstev.

Visoke obremenitve podjetij

Obremenitve podjetij so previsoke, zato bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po napovedi Mateja Matjaža državi posredovala predlog za oprostitev plačila prispevkov delodajalca in delojemalca v korist delavcu za nedeljsko delo, praznike in nadure. Strošek delodajalca bi ostal nespremenjen, delavec pa bi prejel višjo plačo, ob kateri bi se povišaii motivacija in pripravljenost za delo ob nedeljah in praznikih.

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, je na okrogli mizi na turistično-gostinskem zboru opozoril, da so prenekateri hoteli še vedno v primežu bank, tako da pokrivajo finančne luknje, ki so jih ustvarile nasedle naložbe, namesto da bi vlagali v razvoj kadrov.

Glede na to, da strokovnega srednješolsko izobraženega kadra v Sloveniji skorajda nimamo več, podjetja pa kadre potrebujejo, je po besedah Aleksandra Valentina verjetno edina rešitev, da si država prizna napake iz preteklosti in ob tem sprosti kvote za tujo delovno silo, ki jo bomo morali začeti uvažati.

Izobraževalni sistemi so različni in so odvisni tudi od tega, v kateri šoli se dijaki izobražujejo, ugotavlja Matjaž, ki meni, da bi vsi morali narediti več, da bi se dijaki odločili za vpis v vajeniški sistem z dovolj urami praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Delodajalčeva odgovornost pa je, da bo znal vajencu predstaviti poklic kot privlačen in spoštovan ter mu posredovati čim več strokovnih znanj in spretnosti.

Prijavi sovražni govor