Kadrovske štipendije: Podjetja si želijo bolj prilagodljiv sistem

Približno 400 podjetij smo vprašali, ali podeljujejo kadrovske štipendije. Izkušnje z odzivom mladih na razpise so različne.

Objavljeno
19. julij 2017 13.47
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Približno 400 podjetij smo vprašali, ali podeljujejo kadrovske štipendije. Med tistimi, ki so sporočili, da ne, je nekaj takšnih, ki nimajo težav s pridobivanjem kadrov. Drugi stavijo na sistem mentorstva, tretji raje vlagajo v izobraževanje zaposlenih, nekateri omogočajo prakse, počitniško delo, pripravništva in si tako zagotovijo kader, ki ga prej spoznajo (Elektro Ljubljana, Boxmark).

V Plami-pur so namero o štipendiranju objavili v bližnjih šolah – odziva ni bilo, a bodo vztrajali pri tem načinu. Za enak način obveščanja na ustreznih šolah so se odločili v Pekarni Pečjak, kjer bodo štipendirali po daljšem premoru.

V Siliku štipendijo dobijo tisti, ki so pri njih že opravljali prakso ali študentsko delo, novi sitem štipendiranja v Elanu daje prednost družinskim članom zaposlenih, ki se šolajo za ustrezne poklice.

Domel ima 80 štipendistov. Zanimanje je veliko, podelijo vse razpisane štipendije, ki jih financirajo sami, brez subvencij.

Iskratel je po daljšem času letos razpisal štipendije za študente elektrotehnike in računalništva. Čutijo pomanjkanje kadrov, pravočasno hočejo zapolniti vrzel, ki bo nastala z upokojevanjem.

Polycom podeli večino razpisanih štipendij. Štipendist skozi delovno prakso pridobi izkušnje in znanje, kar pripomore k hitrejši vključitvi v delo ob zaposlitvi.

Podgorje že vrsto let razpisuje štipendije – brez sofinanciranja – in si tako dolgoročno zagotavlja kader, ki ga na trgu dela ni.

Iskra mehanizmi si želijo več odziva na razpisih – potrebujejo delavce deficitarnih poklicev.

Litostroj Power je lani po daljšem času razpisal štipendije. »Zagotavljamo si razvoj novih strokovnjakov in pridobivamo kader glede na ocene prihodnjih potreb. Mladi pa imajo priložnost, da začnejo svojo delovno kariero graditi že med šolanjem.«

Hidria se med šolanjem dobro spozna s štipendisti, njihovim načinom dela, pričakovanji. Večina njihovih družb deluje na lokacijah zunaj Ljubljane, zato se jim zdi pomembno, da mlade s štipendiranjem zadržijo v domačih okoljih.

TPV ugotavlja, da prošnje za štipendije oddajajo zavzeti, pridni študentje; tako pri obvezni šolski praksi kot za izdelavo diplomske naloge jim dodelijo mentorja.

Isokon je lani štipendije razpisal prvič. Pridobili so tehnični kader z visoko stopnjo izobrazbe, pri kandidatih za srednješolsko pa ne.

Impol ima obratno izkušnjo. Zanimanje za srednješolski program je solidno, za študij metalurgije ga je manj.

Filc zaradi hitre rasti podjetja želi število štipendij povečati. »Mlade želimo usmerjati v poklice, ključne za nadaljnji razvoj podjetja.«

Sibo G ima pozitivne izkušnje s štipendisti, letos jih bodo skupaj imeli vsaj 25. Sodelujejo z okoliškima šolskima centroma in s fakultetami, »zaposlovanje takega kadra po končanem šolanju je bistveno lažje in ciljno usmerjeno«.

Marovt vsako leto podeli štipendije, ki jih razpisuje. Od štipendistov pričakujejo, da med šolanjem čim bolj spoznajo podjetje in se z njim identificirajo, po tem pa prispevajo dodano vrednost.

Skupina Gorenje bo s prijavljenimi kandidati za štipendijo opravila razgovore in psihološke teste ter tako presodila posameznikov potencial. »Štipendije bomo podelili mladim, pri katerih bomo prepoznali ustrezne kompetence, ki jih bodo v šoli sposobni razvijati in nadgrajevati ter se po koncu šolanja hitro uvesti v delo v podjetju.«

Melamin kadrovske štipendije podeljuje vsako leto, zanimanje zanje raste. »Štipendiramo predvsem dijake in študente s kočevsko-ribniškega območja, seveda pa je največje merilo šolski uspeh.«

Mahle Letrika štipendira 127 dijakov in študentov, to je eden njihovih najpomembnejših kanalov iskanja novih visoko izobraženih sodelavcev. »Želeli bi si, da bi bilo med mladimi še več zanimanja za tehnične poklice, saj potrebe v gospodarstvu so.«

Marmor Hotavlje vsako leto razpisuje štipendije, zanimanja je malo. »Štipendistom prek počitniškega dela omogočimo spoznavanje podjetja in pridobivanje delovnih izkušenj, mentorstvo, usmerjanje in strokovni razvoj, pomoč pri pripravi diplomskih nalog.«

Za povečavo kliknite na grafiko.

Talum že več kot pol stoletja namenja štipendiranju posebno pozornost, saj »se tovrstno vlaganje v mlade obrestuje s primerno usposobljenim, informiranim in predanim bodočim kadrom«. V zadnjih letih se zanimanje za poklice tehničnih smeri ponovno veča, s tem tudi za štipendije, vseh pa jim še ne uspe podeliti.

Savatech štipendiste med šolanjem čim bolj vključuje v delovne procese. Vedno ne podelijo vseh štipendij – tako zaradi pomanjkanja kandidatov, v selekcijskih postopkih pa izberejo tiste kandidate, za katere menijo, da imajo vrednote, osebnostne lastnosti in cilje, ki jim bodo omogočili najboljšo integracijo v podjetje.

Eti Elektroelement vsako leto štipendira približno 25 mladih, težav s podeljevanjem nima. Od dijakov in študentov pričakujejo vedoželjnost ter odprtost za novitete, poleti pa študentsko delo, da tako spoznajo bodoče delovno okolje.

Kovinoplastika Lož ponavadi podeli vse razpisane štipendije, »česar ne bi dosegli brez sodelovanja z mladimi prek obveznih praks in počitniškega dela«.

Steklarna Hrastnik je lani povečala število štipendij, zaradi kadrovskih potreb (npr. upokojitve) v naslednjih letih. Za sofinanciranje se ne odločajo več, saj »nimamo zadostnega vpliva na izbor kandidatov, preveč je administracije«.

Poclain Hydraulics je letos povečal število kadrovskih štipendij. »Dijakom in študentom hočemo omogočiti vključevanje v delovni proces in čim hitrejši vstop v podjetje oziroma na trg delovne sile. Pričakujemo motivirane, razmišljajoče in kreativne dijake/študente, ki si upajo narediti kakšen korak več za skupne cilje.«

Adria Mobil je imela v preteklih letih do 14 štipendistov na šolsko leto. »Z dodelitvijo štipendij smo obvladovali tveganje, ki izhaja iz dolgoročno predvidenega pomanjkanja strokovnega kadra, po drugi strani pa so mladi lahko izkusili delo v mednarodnem podjetju. Dolgoročni cilj je pridobiti sodelavce, ki bodo usposobljeni za izvajanje nalog z višjo dodano vrednostjo.«

Skupina Sij ciljno objavlja razpise na lokacijah, kjer ima svoja podjetja. Zanimanja je v zadnjem obdobju manj – mladi si želijo fleksibilnost pri odločanju o karierni poti. Štipendije deloma financirajo tudi s pomočjo razvojnih agencij, a v zadnjem obdobju je tega manj.

»Če financiramo sami, se lahko bolj prilagodimo potrebam in možnostim mladim, tako smo pri podeljevanju štipendij uspešnejši. Želimo pa si, da tudi razvojne agencije vzpostavijo mehanizme, ki bodo omogočali prilagodljivost pogojev in s tem večje štipendiranje deficitarnih poklicev.

Koncern Kolektor vsako leto izbere približno dvajset štipendistov, skupaj jih imajo blizu 100. Razpišejo več štipendij, kot jih podelijo, »razlog gre iskati predvsem v tem, da kandidati redko dosegajo kriterije, ki jih postavimo. Glavni kriterij so potrebe naših podjetij, štipendiste pa izbiramo glede na smer študija, učni uspeh, ustrezno vizijo sodelovanja s koncernom Kolektor itn.

»V preteklosti smo podeljevali več štipendij, ker smo sodelovali v regijskih štipendijskih shemah. Odkar zakonodaja določa, da se morajo štipendisti po vsaki končani stopnji za eno leto zaposliti, pa večinoma podeljujemo le še lastne štipendije, saj želimo, da bi naši štipendisti šolanje čim prej končali.«

Banka Slovenije vsako leto razpiše in podeli štipendije za študente ekonomije in finančne matematike. Izberejo najboljše študente in na ta način pridobimo perspektivne kadre.

Unior štipendira že več let. Če bi bilo več prijav s področja strojnih in gostinskih poklicev za raven poklicnega izobraževanja, bi podelili več štipendij.

Var že več let na ta način želi usposobiti potencialne nove sodelavce zaradi pomanjkanja kvalificiranega kadra na trgu.

Plastika Skaza podeli vse razpisane štipendije. »Od dijakov/študentov pričakujemo željo po znanju in po doseganju visokih ciljev.«