Kadrovsko štipendijo lahko združite z državno, Zoisovo ...

Na enem mestu smo zbrali najpomembnejše odgovore o kadrovskih štipendijah, ki bodo v pomoč tako delodajalcem, ki razmišljajo o njihovem podeljevanju, kot tudi dijakom in študentom, ki bi jih želeli prejemati. Vsako stran čakajo nekatere dolžnosti, vendar tudi pravice in priložnosti.

Kaj je prednost subvencioniranih kadrovskih štipendij?

Štipendije zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem študiju.

Ali jo lahko štipendist prejema sočasno z drugimi?

Štipendist je upravičen do vseh štipendij, razen do štipendije za deficitarne poklice.

Kakšne pogoje mora izpolnjevati?

Ne sme biti v delovnem razmerju, imeti podjetja ali biti vpisan v evidenco brezposelnih.

Kje najde delodajalce – podeljevalce štipendij?

V Izmenjevalnici na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica), na spletni strani regionalnih razvojnih agencij in prek objav delodajalcev v njihovih internih glasilih, spletnih straneh ali medijih.

Katere so obveznosti štipendista?

Večina štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Praviloma se mora štipendist zaposliti za polni delovni čas, za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. Štipenditor mu mora pogodbo izročiti najkasneje v enem mesecu po preteku izobraževanja.

Ima še kakšne druge obveznosti?

Opraviti mora 160 ur delovne prakse. Delodajalec se lahko z njim dogovori tudi za obvezno počitniško prakso ali diplomsko nalogo, vezano na podjetje. Podrobne obveznosti opredelita v pogodbi o štipendiranju.

Obstajajo pri zaposlitvi kakšne izjeme?

Delodajalec lahko štipendista zaposli, preden konča šolanje, vendar ga mora končati najkasneje v pol leta po zaposlitvi, sicer mora delodajalec vrniti celoten znesek sofinanciranja štipendije.

Ali mora delodajalec, ki ne prejema sofinanciranja štipendije, štipendista prav tako zaposliti?

Ne, razen če je s pogodbo o štipendiranju to drugače določeno.

Komu mora delodajalec sporočiti, da namerava podeliti štipendijo?

Javnemu štipendijskemu skladu prek Izmenjevalnice na spletni strani, in sicer do konca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto,

Kaj se zgodi, če že ima izbranega štipendista?

Kljub temu mora skladu sporočiti potrebo po štipendistu, vendar v Izmenjevalnici izbere možnost, da ne želi javne objave.

Je prijavo za istega štipendista treba javiti tudi naslednje leto?

Ne, razen če štipendist nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja.

Koliko znaša mesečna sofinancirana štipendija?

Ne sme biti nižja od 100 evrov za polnoletne in od 50 evrov za mladoletne dijake. Delodajalec lahko štipendistu za čas opravljanja prakse povrne stroške prevoza in malice.

Kakšen delež primakne država?

Država krije polovico štipendije, vendar največ do 30 odstotkov minimalne plače. Če se štipendist izobražuje na področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, torej, če gre za deficitarni poklic, se sofinanciranje dodeli v višini 70 odstotkov štipendije, vendar največ v višini 40 odstotkov minimalne plače.

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec za sofinanciranje?

Zoper njega ne sme biti uvedena prisilna poravnava, stečaj ali postopek zaradi insolventnosti, zagotavljati mora sredstva za štipendijo. Sklad potrdi sofinanciranje tistim, ki izpolnjujejo pogoje, in sicer po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe sredstev.

Kdo lahko prekine pogodbo o štipendiranju?

Tako štipenditor kot štipendist, in sicer po preteku enomesečne prakse. Če je štipendist letnik, za katerega je prejemal štipendijo, uspešno končal, nikomur ni treba vračati štipendije.