Tiskane izdaje
Ana Furlani, psihologinja in svetovalka v kadrovski agenciji Adecco
Prosto leto v času šolanja postaja vedno bolj priljubljena odločitev, ki ima lahko na posameznikovo kariero zelo pozitiven učinek, če zna ta premor dobro izkoristiti.
Če se za prosto leto odločite zaradi neopravljenih izpitov ali slabše opravljene mature, je pomembno, da ostanete aktivni. Smiselno je, da druge aktivnosti (dopust, študentsko delo …) načrtujete na podlagi manjkajočih obveznosti. Poskrbite, da boste te obveznosti opravili, preostali čas pa lahko izkoristite za nabiranje dodatnih izkušenj. Tako boste tudi v svojem življenjepisu ali na pogovoru z delodajalcem lažje utemeljili vrzel in našteli izkušnje, ki ste jih nabrali v tem času. Študentom priporočamo, da najdejo priložnost pri delu prek študentskega servisa. Če že vedo, v kakšno smer si želijo razvijati kariero, je smiselno, da poskušajo priložnost najti tudi v želeni panogi.
Ana Furlani, foto: Adecco
Veliko ljudi se odloča nekaj časa preživeti v tujini. Izkušnje, ki jih pridobijo v mednarodnem okolju, so v Sloveniji večinoma zelo visoko cenjene. Ljudem, ki se odločajo za odhod v tujino, je navadno skupen nekoliko večji pogum, predvsem pa so po vrnitvi obogateni z izkušnjo, ki presega običajne okvire in zahteva prestop iz cone udobja.V tem času ne pozabite nase − prosto leto naj bo čas za premislek, v kakšno smer si želite peljati vašo karierno, pa tudi življenjsko pot. Privoščite si oddih, vendar ga v pravi meri dopolnjujte z aktivnostmi, ki bodo v očeh vašega bodočega delodajalca predstavljale konkurenčno prednost.
Matija Goljar, podjetnik, Ustvarjalnik
Za marsikaterega mladega Slovenca (in še posebej za njegovega starša) je odločitev za leto pavze zelo čudna, a v tujini je to vedno bolj običajno. Nekatere elitne univerze celo zahtevajo od svojih študentov, da vzamejo »gap year« pred začetkom študija. Razlog za to je, da šolski sistem v predavalnici ne more dati tistih življenjskih izkušenj, ki jih pridobiš, ko leto preživiš kot prostovoljec, morebiti v drugi kulturi ali pa kot pripravnik.
Matija Goljar, foto: Šplea Kuralt
Nikoli v življenju ne boste imeli takšne svobode, kot jo imate po koncu srednje šole in pred začetkom fakultete. To je trenutek v življenju, ko je mogoče početi karkoli, zato je to vredno izkoristiti. S pravim pristopom je brez večjih težav mogoče dobiti priložnost za pripravništvo v tujini ali pa poceni odpotovati na drug konec sveta. To bo v življenjepisu videti veliko bolje kot še ena identična alinea »diplomiral iz ekonomije s povprečjem blablabla«. Velika večina študentov pri nas študija tako ali tako ne konča v roku, zato se je bolje dobro organizirati in za leto dni odpotovati, kot pa šest let »bluziti«.In kaj v tem letu delati? Preprosto: tisto, kar ste si ves čas želeli, tisto, za kar mislite, da si ne upate, in tisto, česar kasneje nikoli več ne boste mogli početi − počnite tisto, o čemer boste govorili svojim vnukom. To bo veliko bolje kot »običajna« šola.
In če bo morda kdo rekel, da je treba za tako stvar denar − ni čisto res:
1. Za prostovoljce v tujini obstaja program EVS (European Voluntary Service), ki v celoti financira leto dni v tujini, sredstva za to še nikoli niso bila počrpana.
2. Nisem še bil v hostlu, ki ne bi imel vsaj enega mladega človeka, ki tam zastonj biva in v zameno pomaga z gospodinjskimi opravili (je pa res, da tega ne oglašujejo in je treba zbrati pogum in vprašati).
3. Več kot deset srednješolcev iz Ustvarjalnika je dobilo povabilo za plačano prakso − ker so poslali tudi po več sto e-pošt in prošenj − treba je biti vztrajen!
Boris Dular, direktorja Kadrovskega sektorja, Krka
Vsak posameznik se sam odloča, kako bo načrtoval in udejanjal svojo poklicno pot, tudi v kakšnem časovnem okviru. Na odločitev o tem, da si po maturi ali med študijem posamezniki vzamejo prosto leto, lahko vpliva več dejavnikov (osebni, finančni, uresničitev drugih ciljev in želja), zato je težko soditi, kaj je za posameznika najbolj primerno in koristno.
Boris Dular, foto: Krka
Priporočamo, da mladi svoj čas in energijo prioritetno usmerjajo v študij in pridobivanje novih znanj in veščin. Če se nam pri tem zalomi, je tudi pavza med študijem lahko namenjena pridobivanju različnih, za nadaljnjo kariero potrebnih znanj, izkušenj in veščin. Pomembno je, da se tudi med »pavziranjem« ne oddaljujemo od ciljev, ki jih želimo uresničiti na svoji poklicni poti, in temu primerno koristno uporabimo ta čas.Dr. Klemen Miklavič, Škotska agencija za kvalifikacije
V današnjem množičnem visokem šolstvu je izjemno pomembno, da se študij razume kot življenjsko obdobje, in ne le kot prehod do zaposlitve. Diploma je namreč zgolj vstopnica v tekmovanje za vse manj delovnih mest, ne pa tudi zagotovilo za zaposlitev. V študijskem obdobju se mora mlad človek oblikovati tako strokovno kot osebnostno in socialno, si oblikovati mrežo poznanstev ter se naučiti različnih spretnosti in veščin. Vsega tega se ne da uresničiti v učilnici, zato je obštudijsko življenje ključnega pomena.
Klemen Miklavič, foto: Uroš Hočevar
Prosto leto naj bi bilo integralni del študentskega življenjskega obdobja, ko se mladi lahko urijo pri bodočem delodajalcu, so aktivni v različnih organizacijah, potujejo, se ukvarjajo s športom, družbenimi problemi, umetnostjo … Skratka z aktivnostmi, ki spodbujajo njihovo profesionalno, intelektualno in duhovno zorenje.Najbolje je, da si študent vzame kakšno leto predaha po tem, ko je opravil vse nominalne obveznosti (t. j. izpite), in preden se resno loti pisanja diplome oziroma magisterija. S tem zmanjša tveganje težavnega povratka v univerzitetne klopi. Ko tako gledamo na študij, se absolventski staž izkaže za nadvse pomemben in dobrodošel element visokošolske ureditve, saj omogoča obogatitev študentskega življenja, neprecenljive izkušnje in vsestransko izražanje v najbolj ustvarjalnih letih življenja.
Ljudje, ki so pridno hiteli skozi študij do diplome in zato preživeli svoje študentsko obdobje za štirimi stenami, bodo nejverjetneje zelo nespretni iskalci zaposlitve in le s težavo našli pot v veselo in uravnoteženo življenje.
Prof. Samo Pavlin, Fakulteta za družbene vede
V znanstveni literaturi je vprašanje »izobraževalnega odmora« podcenjeno, vendar je v resnici zelo pomembno. Povezano je s pravili študija, trenutno ekonomsko situacijo posameznika v družini, iz katere prihaja in katero želi ustvariti, grajenjem socialne mreže in iskanjem partnerja, razvojem poklicnega interesa, trenutnimi zaposlitvenimi priložnostmi, pomenom delovne kariere kot osebne vrednote, zdravstvenim stanjem in potrebami po regeneraciji in še bi lahko naštevali.
Samo Pavlin, foto: Uroš Hočevar
Posploševanje nasvetov o tem, ali naj si nekdo vzame »izobraževalni odmor«, zato po mojem mnenju ni primerno, saj se razlikuje glede na izobraževalne, zaposlitvene in osebne okoliščine posameznika. Tisti, ki prihaja iz družine z visokim ekonomsko-socialnim statusom, si lahko med študijem ali po njem vzame leto za potovanje okoli sveta, nekdo drug si tega razkošja ne more privoščiti. Tisti, ki jasno ve, kaj hoče v življenju početi, bo iskal drugačne profesionalne izkušnje kot tisti, ki je šele v fazi iskanja osebnega interesa. Tisti, ki sta mu zelo pomembna družina in prosti čas, se bo obnašal drugače od tistega, ki mu je na prvem mestu delovna kariera.Brigita Lazar Lunder, podjetnica, Plan B+
Načeloma je morda najlažje, da študij, izobraževanje kontinuirano nadaljujemo, saj je vsak ponovni začetek ponavadi malo težji. Zato naj bo, če gre za načrtovani odmor, res tehten razlog in dobro premišljen korak.
Če posameznik nima opravljenih vseh pogojev za nadaljevanje študija ali morda ni bil sprejet na izbrani študij (sprejemni izpiti ipd.), želi pa ravno na izbrano šolo, je »odmor« boljša izbira kot popolna prekinitev ali »začasna« zaposlitev (morda celo v delu, ki nas sploh ne veseli). Lahko se zgodi, da ob popolni prekinitvi nikoli ne nadaljujemo ali dokončamo študija.
Brigita Lazar Lunder, foto: osebni arhiv
V tem letu seveda lahko opravimo nedokončane študijske obveznosti, prav tako lahko vedno pridobivamo in razvijamo svoje kompetence, veščine in znanja (z obiskovanjem tečajev, izobraževanj, študentskim ali drugim delom doma oziroma v tujini, prostovoljstvom, branjem knjig, potovanjem ...), ki jih bomo lahko s pridom uporabili pri opravljanju svojega dela v prihodnje.Poleg formalnega znanja so vedno bolj pomembna, potrebna in iskana tudi dodatna znanja ter kompetence. Še posebej je to pomembno v začetku kariere, saj nam lahko tudi ta znanja pomagajo do boljše in hitrejše zaposlitve ali morda samostojne poslovne poti.
Tereza Novak, Slovenska filantropijaMenim, da je smiselno čas, ko se nam mogoče zalomi, nameniti pridobivanju drugih življenjskih izkušenj. Ali porabiti čas za priložnostno delo in potem kakšno potovanje, ki bi ga jaz združila s prostovoljskim delom ali še bolje se preizkusila doma v kakšni prostovoljski aktivnosti, ki je bolj dolgoročna.
Tereza Novak, foto: Roman Šipić
Na ta način namreč lahko preizkusimo svoje sposobnosti na drugačen način, mogoče ugotovimo, kaj nam zares 'leži' in s tem spoznanjem tudi potem lažje nadaljujemo ali izberemo študij.Če pa govorimo o pavzi po maturi, se mi zdi prostovoljsko delo še posebej pomembno. Verjetno se to zgodi, če nismo sprejeti na želeno fakulteto ali ne vemo, kam bi se usmerili. S prostovoljskim delom lahko osmislimo čas brez drugih rednih obveznosti, predvsem pa lahko mlad človek spozna samega sebe, svoje potenciale, tudi z očmi tistih, s katerimi dela, in se potem morda lažje usmeri naprej.
Zelo pomembno je tudi, da je čas, ki ga sicer pojmujemo kot nekoristen v smislu razvoja posameznika, uporabljen na način, ob katerem dejansko tudi »rastemo«. Spoznavanje samega sebe, delovanja v različnih situacijah, občutek koristnosti, vse to je pot do polne osebnosti in na ta način noben čas ni izgubljen.
