Kako financirati in obdavčiti vajeništvo?

Ljubljana – V široki javni razpravi o vajeništvu, ki naj bi se v slovenski izobraževalni sistem vrnilo po dveh desetletjih odsotnosti, se kaže, da je načelna podpora skoraj soglasna. Ko pa steče beseda o podrobnostih, bi bile razlike težko večje. Odprta so vprašanja statusa vajencev, plačila tako vajencev kot mentorjev ter nenazadnje obdavčitve.

Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) menijo, da bi bilo ob ponovnem uvajanju vajeništva potrebno doseči dogovor prav vseh – tako o zakonskih podlagah kot izobraževalnih vsebinah. Obenem poudarjajo kvalitativen vidik praktičnega znanja, pridobljenega z delom, ki je ob jeziku izjemno pomembno za kakovostno delo v trgovini. Na strani delodajalcev vidijo prednosti vajeniškega sistema predvsem v tem, da bo imel delodajalec po zaključku šolanja že ustrezno izučen in usposobljen kader, za vajence pa bo prednost predvsem lažja in hitrejša integracija v delovno okolje.

V TZS opozarjajo na nujno oceno stroškov in predvidenih finančnih obremenitev, predvsem delodajalcev, pojasniti bo treba tudi, kako se bo vajeniška nagrada obravnavala s finančnega in davčnega vidika. Vsekakor pa vztrajajo, da vajeniški sistem ne sme uvesti dodatnih administrativnih bremen.

V TZS poudarjajo pomen možnosti sofinanciranja stroškov delodajalcev pri sklepanju učnih pogodb, s čemer bi se posledično krepilo tudi povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom. Za delodajalce predstavlja vajeništvo med drugim dodatne stroške, kar ni zanemarljivo pri odločanju za sodelovanje v učnem procesu.

Trgovska podjetja zaposlujejo v Evropi okrog trideset milijonov ljudi, kar pomeni, da je vsak sedmi Evropejec zaposlen v sektorju trgovine na drobno in debelo. Mnogo od njih je mladih, ki v trgovini najdejo svojo prvo zaposlitev; nekateri tudi z drugačnimi poklicnimi kompetencami, kot jih pri svojem delu potrebujejo, zato mnoga trgovska podjetja investirajo v razvoj zaposlenih. Pri tem se povezujejo z organizacijami na področju izobraževanja ter usposabljanja.

Lanska sprememba zakona o trgovini in odprava zakonsko določenih izobrazbenih pogojev za opravljanje del prodajalca in trgovskega poslovodje pomeni po oceni TZS v trgovinski dejavnosti pomembno odpravo administrativnih bremen. Deregulacija omogoča večjo fleksibilnost, ugotavlja Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika uprave Mercatorja za strateške kadre, organizacijo in pravo. Dodaja, da jim še vedno primanjkuje dobro usposobljenih kadrov – prodajalcev, še posebno prodajalcev specialistov (prodajalcev na delikatesi, kruhu in ostalih postrežnih linijah), zlasti v urbanih okoljih. Vajeništvo zato podpirajo, dobri rezultati pa se bodo pokazali ob dobri zagotovitvi odličnih mentorjev, ki so pogoj za uspešnost vajeniškega sistema, seveda pa morajo biti tudi vajenci motivirani in zainteresirani za opravljanje dela v trgovinski dejavnosti ter imeti vsaj malo trgovske žilice.

V Sparu vodja kadrovske službe Helena Šubelj pojasnjuje, da se pogoji zaposlitve prodajalcev kljub deregulaciji izobrazbenih zahtev niso nič spremenili, imajo pa večjo možnost izbire, še vedno pa imajo prednost kandidati s trgovsko izobrazbo.

Tudi Marija Čop, prokuristka družinskega podjetja ocenjuje, da gre v primeru deregulacije izobrazbenih pogojev v trgovinski dejavnosti za ukrep v pravi smeri, saj lajša pogoje za poslovanje za mala podjetja ter jim omogoča lažje zaposlovanje ter vključevanje družinskih članov v delo podjetja.