Tiskane izdaje
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste začutili, da zaradi čezmerne delovne obremenjenosti potrebujete miselni odklop, vsaj dvakrat daljši od letnega dopusta, ki vam zakonsko pripada? Ali pa, da morate nujno presekati rutino, se fizično umakniti od vsakdanjega okolja, ki vas obdaja, in se za pol leta podati v neznano? Morda v enem letu, v obdobju, za katerega ste privarčevali denar, uresničiti vse tisto, za kar zaradi delovnih obveznosti nikoli nimate časa? Denimo prostovoljno delo v tujini, postavljanje zasebnega projekta, raziskovanje sveta ...
Vse to spada pod pojem izredni neplačan dopust oziroma pravica do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače. Urejajo jo kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalcev ali pogodbe o zaposlitvi.
Odloča delodajalec
Ali bo odobril ali zavrnil željo zaposlenega po neplačanem dopustu, odloča delodajalec. Javni uslužbenci, denimo, morajo v prošnji navesti razlog za daljšo neplačano odsotnost, so povedali na ministrstvu za javno upravo. Pravna podlaga za tovrsten dopust je zanje poleg področnih kolektivnih pogodb še kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND). Ta delavcu omogoča neplačano odsotnost, ko gre za sodelovanje na seminarjih, kongresih in prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organizaciji, ustanovi in zavodu, zdravljenje v zdravilišču na lastne stroške in v nekaterih primerih, ko posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.
To so na primer situacije, ki presegajo plačano sedemdnevno odsotnost zaradi nege ožjega družinskega člana in aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih oziroma podobnih prireditvah; tridnevno plačano odsotnost zaradi poroke, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana, selitve v drugo stanovanje; plačan dan odsotnosti zaradi smrti bližnjih sorodnikov, vpoklica k vojaškim vajam in drugih neodložljivih opravkov.
Za javne uslužbence v državni upravi na primer velja, da so lahko brez plačila odsotni največ 30 dni v koledarskem letu.
»Zamrznjen« status
Med neplačanim dopustom je za plačilo prispevkov za socialno varnost odgovoren delodajalec. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) lani ni bilo nobenega primera odjave iz zavarovanja zaradi neplačanega dopusta.
»Prispevek se plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom neplačanega dopusta. In sicer valorizirano glede na gibanje povprečne mesečne plače v državi na raven meseca pred tistim, za katerega se prispevek plača,« so pojasnili na Zpizu. Drugače pa velja v primeru suspenza pogodbe o zaposlitvi.
Suspenz pomeni mirovanje pogodbe o zaposlitvi in nastopi v primerih, ko delavec začasno ne more opravljati dela v skladu s pogodbo, prenehanje delovnega razmerja pa bi bila neustrezna posledica začasnih okoliščin ali pa ni v interesu delodajalca niti delavca, so pojasnili na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela.
Med suspenzom pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, le začasno zadrži njene učinke, delavec pa zaposlitev ohrani. »Gre za izraz načela fleksibilnosti urejanja delovnih razmerij med strankama,« so še dodali. S tem se »zamrznejo« tako pravice kot obveznosti delavca in delodajalca, kar je lahko v interesu zaposlenega (neplačan dopust, usklajevanje potreb osebnega in poklicnega življenja) ali obeh – tudi delodajalca (daljše izobraževanje, usposabljanja, pridobivanje izkušenj z delom). Ponavadi se za suspenz odločajo, ko gre za daljšo neplačano odsotnost.
Mirovanje ni omejeno
Delavec med suspenzom ni upravičen do plače oziroma nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Prav tako mu delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost, saj z mirovanjem pogodbe o zaposlitvi miruje tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec mora v tem primeru odjaviti delavca iz zavarovanja, zaposleni pa se lahko vključi v njegovo prostovoljno obliko.
»Osnova za plačilo prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je določena najmanj v vrednosti 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,« so zapisali v oddelku za odnose z javnostmi pri Zpizu.
Suspenz pogodbe o zaposlitvi delavec in delodajalec prekineta z vrnitvijo zaposlenega na delovno mesto. Dotlej se tudi ne izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dolžina suspenza oziroma mirovanje pogodbe v splošni delovni zakonodaji pa časovno ni omejeno.
