Poiskali smo štiri sogovornice različnih zaposlitvenih profilov, ki živijo in delajo v tujini. Kako so si našle zaposlitev?
Mateja Demšar, Bruselj
V Bruslju sem od leta 2008, ko sem dobila delo v eni od podpornih služb evropske komisije, in to na podlagi razpisa in opravljenih testov. Pred petimi leti, potem ko sem bila nekaj časa brez dela, sem se zaposlila v zdajšnji službi, v izvajalski agenciji za raziskave, kjer skrbimo za objavo razpisov s tega področja. Takrat je bila ta ustanova dokaj na novo vzpostavljena, tako da sem vedela, da bodo zaposlovali in iskali kadre z znanji, ki sem jih imela in sem spremljala dogajanje.
Moja prednost je bila, da sem agencijo poznala, da sem znala povezati svoja znanja in izkušnje s potrebami ustanove. Na pogovor sem se zelo dobro pripravila, še podrobneje raziskala, s čim se ukvarja, razmišljala o tem, kako lahko prispevam s svojimi znanji – enostavno sem se poskušala vživeti v delovno mesto. Spomnim se, da sem razmišljala samo o tem, da grem na razgovor s ciljem, da bo služba moja. Mislim, da sta ta pozitivna energija in odločenost pomagali, da mi je uspelo.
Tjaša Bedene, Skövde
Na Švedsko, v mesto Skövde med Stockholmom in Göteborgom sem prišla pred letom in pol, kadrovska agencija mi je kot farmacevtki našla delo v lekarni. Da sem se preselila na Švedsko, je bil splet okoliščin. Med študijem v Ljubljani, sicer sem iz Izole, sem odšla na študentsko izmenjavo v Španijo in na koncu tam ostala pet let. Po slabi izkušnji z delodajalcem sem iskala novo priložnost, najraje v kateri drugi državi.
In našla sem oglas zaposlovalske agencije za Švedsko. Po petih selekcijskih intervjujih v mesecu dni so izbranim organizirali trimesečni intenzivni tečaj jezika z zasebnim učiteljem v Berlinu. V skupini nas je bilo šest iz več evropskih držav, uredili so nam vse dokumente, dodelili mesto, kjer bo kdo delal, in delodajalca. Za to, da je agencija poravnala vse stroške, smo se morali zavezati, da bomo tri leta delali zanjo. Na srečo sodeluje z lekarnami po vsej državi, tako mislim, da mi ne bo treba ves čas ostati v Skövdeju.
Natalia Breznik Corbillon,
Sem industrijska oblikovalka, v Slovenijo sem se iz Španije preselila pred šestimi leti. Pri zaposlitvi nisem imela druge možnosti, kot da delam na projektih kot samostojna podjetnica. Zdaj sem na porodniškem dopustu, a nisem nehala iskati službe, čeprav vedno znova naletim na enake ovire.
Camelia
Do 25. leta sem živela doma, na Kubi. Kot kemičarka sem delala kot raziskovalka na Univerzi v Havani in se zaradi plače, 15 evrov na mesec, odločila poiskati štipendijo in s tem priložnost v tujini, kjer bi naredila doktorat. Z veliko težavami so mi dovolili oditi, štipendijo sem dobila za trimesečno raziskovalno delo v Rimu. Potem se nisem več hotela vrniti domov, z znanjem, ki sem ga dobila na Kubi, pa sem imela možnosti za delo v tujini.