Kam po kadrovsko štipendijo

V številnih podjetjih zaradi pomanjkanja nekaterih profilov delavcev sami skrbijo za vzgajanje kadrov. Razpisujejo tudi kadrovske štipendije, ki pa jih vsem ne uspe v celoti razdeliti.

Po uradnih podatkih je kadrovskih štipendij vsako leto manj. V lanskem šolskem letu jih je bilo 2600, pred petimi leti pa dvakrat toliko. Od šolskega leta 2014/15 podatke zbirajo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad), prej jih je statistični urad.

Do tega leta je sklad tudi razpisoval dva programa za sofinanciranje kadrovskih štipendij: eden je bil namenjen neposredno delodajalcem, v okviru drugega pa je sklad dodelil denar regionalnim razvojnim agencijam, ki so sofinancirale kadrovske štipendije podjetjem v regiji.

Razpis za sofinanciranje odprt do konca septembra

Od lanskega šolskega leta razpis za sofinanciranje objavljajo samo regionalne razvojne agencije. Odprt je prav zdaj, in sicer od konca junija do porabe sredstev, oziroma, kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, najdlje do zadnjega septembra.

Kot je sicer razumeti, podjetja, ki razpisujejo kadrovske štipendije, pogosto ne izkoristijo možnosti sofinanciranja, med razlogi pa navajajo preveč administracije, obveznost zaposlitve po končanem šolanju, in sicer ne glede na to, ali štipendist želi nadaljevati študij, in podobno. Leta 2010/11 je bil delež sofinanciranih štipendij približno 35-odstoten, v letih 2013/14 skoraj 50-odstoten, v zadnjih dveh letih pa se je znižal in je v končanem šolskem letu dosegel komaj 22 odstotkov.

Se pa tudi vsi mladi, ki bi lahko prejeli kadrovsko štipendijo − ne glede na to, ali je sofinancirana ali ne −, zanjo ne odločijo. Na vprašanje, zakaj se mladi ne odločajo za takšne zgodnje povezave z delodajalci, nam v skladu niso neposredno odgovorili. Navedli pa so, da »kadrovska štipendija omogoča dijaku ali študentu takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju, pridobivanje delovnih izkušenj ter spoznavanje svojega poklica in bodočega delodajalca že med izobraževanjem. Prav tako so v povprečju kadrovske štipendije skoraj še enkrat višje od preostalih štipendij.«

In še, da če je štipendija sofinancirana, morajo mladi vsako leto opraviti obvezno prakso v podjetju, za eno leto se morajo zaposliti, in sicer najkasneje v enem mesecu od konca izobraževanja, za katero je delodajalec prejemal sofinanciranje.

Izmenjevalnica in njena (ne)poznanost

Težava mladih, ki bi za kadrovsko štipendijo zaprosili, in podjetij, ki jih podeljujejo, je, da se ne najdejo. A od peščice, ki smo jih vprašali, ali poznajo Izmenjevalnico, je le redkokateri pritrdil. To je portal na spletni strani štipendijskega sklada, »namen katerega je informiranje dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja. Tako lahko mladi, ko se odločajo o nadaljnjem vpisu, vidijo, za katere profile je v gospodarstvu največ povpraševanja. Tako jih spodbujamo k vpisu v te programe,« so pojasnili na skladu.

Podjetja bi morala na ta seznam v skladu z zakonodajo vsako leto do konca januarja vpisovati vse potrebe po kadrovskih štipendistih, a se tega vsa ne držijo. Kot smo ugotovili, tudi zato, ker portala nekateri sploh ne poznajo. Na skladu sicer pravijo, da delodajalce o tem vsako leto obveščajo na različne načine.

»Sankcij za kršitelje ni in ker zakon ne omejuje, do kdaj lahko delodajalec razpiše in podeli kadrovsko štipendijo, sklad omogoča, da delodajalec sporoči potrebo po kadrovskih štipendistih tudi po omenjenem roku,« so priznali na skladu.

Ne glede na vse velja, da je v Izmenjevalnici na enem mestu zbranih največ teh objav. Trenutno jih je za prihajajoče šolsko leto nekaj več kot 380, največ za strojne tehnike (52), univerzitetne diplomirane inženirje strojništva (33), magistre inženirje strojništva (31) in oblikovalce kovin – orodjarje (25). Portal ponuja tudi arhiv vse do leta 2008/09. Razpisane kadrovske štipendije je mogoče iskati glede na šolsko leto, sedež štipenditorja, izobrazbo.