»Kamen bomo vedno obdelovali«

Lev Vodnik je »s kamnom zrasel«, drugega kot obdelave kamna, pravi, ni poznal. Pri sedmih letih je naredil svoj prvi izdelek, in sicer v obliki ladje, ki ga ima njegov oče še vedno na vrtu. Prav od očeta je tudi prevzel podjetje, ki ga je pred tem vodil njegov ded, še prej praded in tudi prapraded. Mogoče ga bo kot naslednji njegov sin, »poskušal ga bom v to usmeriti, odločil pa se bo sam«.

Lev je po izobrazbi kamnosek, šolal se je na ljubljanski srednji gradbeni šoli: »V šoli te naučijo ročne obdelave in to znanje je osnova.« Odločitev za štipendiranje dijakov, ki se izobražujejo za poklic kamnoseka, se mu zato zdi dobra. »Izučenega kadra praktično ni,« več let je namreč objavljal prosto delovno mesto, a primernega kandidata ni dobil. »Posameznika brez znanja ročne obdelave, zgolj primernega za stroj za razrez blokov ali podobno, česar se lahko nauči vsak, pa ne potrebujemo.« Zato imajo v podjetju poleg treh zaposlenih tudi vajenca, tako je že vsaj petnajst let. Trenutni, dijak tretjega letnika, bo »po vsej verjetnosti, če bo imel željo, lahko pri nas ostal, ko bo končal šolo«. Pravi, da jih dijaki, ki želijo prakso, kar sami pokličejo, »in tako je tudi prav«.

Po mnenju Vodnika je poklic kamnoseka pogosto napačno predstavljen. Res je sicer, da »ima vse pri nas, kar primeš, več kot deset kilogramov. Toda včasih se je vse delalo ročno, danes pa si pomagamo z viličarji, dvigali in drugimi pripomočki. Zato ne drži več, da gre za težaško delo«. Drugače je le pri montaži, ko je treba izdelek vgraditi včasih tudi na zelo težko dostopna mesta. Prepričan je, da ta poklic nikoli ne bo izumrl: »Kamen bomo vedno obdelovali.«

Je biti kamnosek bolj fizično ali umetniško delo? »Če se žaga stopnice, je industrijsko, če se dela kipe, je bolj umetniško.« In pri njih se dela tudi kipe, so namreč specializirani za izdelavo in montažo nagrobnih spomenikov, tudi unikatnih. Eden izmed takšnih je bil v delu zadnje dni (na fotografiji). »Stranka je prinesla sliko in rekla, da želi takšen spomenik. In takšnega smo naredili.« Nastal je iz kosa kamna, ki so ga najprej z računalniško vodenim strojem z vseh strani obžagali, ostalo, roke in glavo, so morali narediti ročno. Računalniške programe dela Vodnik sam, »če si dovzeten, se tega lahko sam naučiš«. Trenutno v delavnici usposabljajo tudi robota, še pove, medtem ko opisuje, kaj vse so znanja, ki jih kamnosek danes potrebuje.

S čim pa se bo nekdo, ki bo opravljal ta poklic, ukvarjal, pa je odvisno od posameznika. Pa lahko danes nekdo, ko konča šolanje, brez finančne podpore staršev, sploh začne s kamnoseštvom ali je nujna investicija previsoka? »Lahko se nekdo ukvarja s črkami, potrebuje samo dleto in macolo. To je majhna investicija, zaslužek pa je lahko dober,« ali pa, doda, na primer razvija izdelek, ki je standarden, a drugačen, kot ga ima konkurenca.