Tiskane izdaje
Da bi lahko jasno odgovorili na vaše vprašanje, bi morali zelo dobro poznati predvsem odgovore vsaj na naslednja vprašanja:
a) kaj želite prodati oziroma bolj pomembno, kaj želi kupec kupiti od vas ali vašega podjetja,
b) v kakšni organizacijski obliki je premoženje (podjetje), ki ga želite prodati in
c) če gre za prodajo deleža v družbi – koliko časa ste že družbenik in kakšen je bil vaš vložek v družbo.
Na vaše vprašanje žal ni preprostega odgovora, bomo pa poskusili opozoriti na glavne zadeve, ki jih morate upoštevati, da ne boste plačali »preveč« davka.
Davčne implikacije za vas kot družbenika v družbi, katere delež bi prodali, so precej drugačne od implikacij, ki bi jih imeli recimo kot samostojni podjetnik posameznik, če bi prodajali vaše podjetje (organizirano premoženje, s katerim opravljate dejavnost). V prvem primeru bi bili obdavčeni z dohodnino na ustvarjen kapitalski dobiček (stopnja dohodnine največ 25 odstotkov), v drugem primeru bi se dobiček lahko obdavčil po dohodninski lestvici (najvišja stopnja je lahko tudi 50 odstotkov).
Če vodite več kot eno družbo, je zelo pogost primer tudi ta, da boste delež v družbah obvladovali posredno – prek vaše holdinške družbe. V tem primeru delež v družbi A prodaja vaš holding. Takšna prodaja ne vpliva na vašo osebno obdavčitev.
Pred začetkom analize obdavčitve v vsakem primeru predlagamo, da preverite, kaj bi vaš kupec želel kupiti (npr. morda želi kupiti samo dejavnost družbe, ne pa tudi poslovnih prostorov in drugega poslovno nepotrebnega premoženja).
Primer za razmislek
Podjetje se lahko ustvarja z različnimi dejavnostmi, investitor, s katerim se pogovarjate, pa je zainteresiran samo za eno izmed njih – recimo osnovna dejavnost družbe je trgovina na drobno z rezervnimi deli za motorna vozila, družba pa hkrati oddaja neposlovne prostore tretjim osebam. Glede na to, da družba za opravljanje dejavnosti maloprodaje ne potrebuje lastnih poslovnih prostorov, se z investitorjem morda dogovarjate, da bi mu prodali samo dejavnost trgovine (on pa bi poslovne prostore najemal v nepremičnini, ki bi ostala v lasti družbe).
V takšnem primeru lahko dejavnost investitorju prodate iz družbe (v tem primeru dobiček iz prodaje ustvari družba), lahko pa poskrbite za t. i. statusno preoblikovanje, kjer dejavnost trgovine oddelite ali izčlenite na samostojno pravno osebo in potem investitorju prodate »samo« delež v družbi, katere premoženje je zgolj dejavnost trgovine (zaloge, terjatve, obveznosti, zaposleni v tej dejavnosti).
S tem ko investitorju prodajate samo premoženje, ki ga zanima, lahko tudi optimirate svoje zaslužke iz dejavnosti, s katero ste se ukvarjali. Morda vam bo drug investitor za nepremičnino pripravljen ponuditi več, kot bi vam zanjo plačal investitor, ki ga zanima samo dejavnost trgovine.
Statusna preoblikovanja družbe – ali znotraj skupine družb – vam lahko omogočijo, da na davčno nevtralen način premoženje znotraj skupine optimalno organizirate in se tako tudi izognete nekaterih transakcijam, ki bi bile sicer obdavčene.
Davkov je več ...
Ko razmišljate o teh transakcijah, morate upoštevati vse možne implikacije – tako vidik davka od dohodkov pravnih oseb, implikacije, povezane z davkom na dodano vrednost, z dohodnino in morda še kakšnim drugim davkom.
Tudi če je vaša dilema povezana samo s stopnjo dohodnine v primeru prodaje deleža v družbi, odgovor ni vedno enostaven! Splošno pravilo je, da se kapitalski dobiček, ki ga dosežete ob prodaji (torej razlika med prodajno vrednostjo deleža in nabavno vrednostjo deleža), obdavči po stopnji, ki je odvisna od časa posedovanja deleža.
Če ste bili družbenik v družbi manj kot pet let, bo realiziran kapitalski dobiček obdavčen po stopnji 25 odstotkov. Po petih letih imetništva kapitala (deležev) bo kapitalski dobiček obdavčen po 15-odstotni stopnji, po desetih letih imetništva po 10-odstotni stopnji itn., po dvajsetih letih lastništva pa ustvarjeni kapitalski dobiček ne bo obdavčen. Treba je omeniti, da se ustvarjeni dobiček ne všteva v dohodninsko osnovo posameznika na letni ravni, plačani davek pa se šteje za dokončen davek.
Ne spreglejte
Upoštevajte, da se za namene obdavčevanja vsako povečanje osnovnega kapitala šteje kot nova pridobitev deleža. Ker je bilo v letih 2003 in 2004 pogosto t. i. nominalno povečanje osnovnega kapitala (povečanje osnovnega kapitala iz nerazporejenih dobičkov), se pogosto zgodi, da kljub temu da ste družbo ustanovili pred več kot 20 leti, vsaj del deleža posedujete krajše obdobje.
Vsem, ki se s prodajo družbe srečujete prvič oziroma gre za večje transakcije, svetujemo, da si poiščete ustrezno strokovno pomoč pri vašem davčnem svetovalcu.
