Tiskane izdaje
Med 6287 posamezniki, ki uradno opravljajo osebno dopolnilno delo – so vpisani v Ajpesovo evidenco, kjer so dostopni tudi njihovi kontaktni podatki – je Ajda Hudej iz Šoštanja. Profesorica teologije in slovenščine, ki je ob delu končala še študijski program za pedagoško izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje, ponuja inštrukcije slovenščine in varstvo otrok.
»Za prijavo osebnega dopolnilnega dela sem se odločila v času, ko sem bila brezposelna. Sita sem bila čepenja doma in čakanja, ali bo kakšna moja ponudba oziroma prijava na delovno mesto obrodila sad. Zdelo se mi je, da lahko v tem času naredim kaj koristnega zase in za druge in ob tem vsaj nekaj malega zaslužim. Prvič sem osebno dopolnilno delo prijavila leta 2013. In od takrat naprej se bolj ali manj redno ukvarjam s to dejavnostjo,« je povzela Ajda.
Kot inštruktorica ima največ občasnih strank, ker se za takšno pomoč pri učenju odločajo učenci in dijaki oziroma njihovi starši najpogosteje šele takrat, ko jim teče voda v grlo, torej pred koncem ocenjevalnih obdobij in ob koncu šolskega leta.
Drugače je pri varstvu otrok: »Starši raje otroka pustijo v varstvo že znani osebi, zato so stranke bolj stalne in naše sodelovanje je dolgoročnejše,« je povedala sogovornica.
Kako je poskrbela za to, da jo potencialne stranke najdejo? Odprla je Ajdino učilnico na facebooku, pravi, njeni kontakti pa so objavljeni na spletnih straneh s ponudbo teh storitev, to sta openprof.com za inštrukcije slovenščine in varstvo.net. »Prvi ste, ki ste me našli prek Ajpesa,« se je nasmejala Ajda in dodala, da seveda včasih gre glas tudi od ust do ust.
Tako je ohranjala stik s stroko
Zdaj je dobila službo in bo kmalu začela delati. A če bo le mogoče, bo honorarno delo nadaljevala. »V teh časih služba pride in gre. V obdobju, ko zaposlitve ni, je dobro, če pade še kakšen evro v malho. In lažje je, če si nenehno na trgu, kot pa da se vsakič znova bojuješ za svoj prostor,« razmišlja.
Zaposlitve s pomočjo honorarnega dela ne moreš dobiti, pomaga pa, »da v času brezposelnosti ostajaš aktiven, ohranjaš stik s stroko – ali vsaj znanjem, ki brez nenehnega obnavljanja kopni z nadzvočno hitrostjo –, da se ne poleniš in ne začneš razmišljati o tem, da ne moreš nič spremeniti«.
Misel na s. p. je hitro opustila
Po njenem mnenju z inštruiranjem slovenščine ne moreš preživeti. Pomislila je sicer že, da bi odprla s. p., a je hitro opustila to misel.
»Na trgu delovne sile je toliko mladih, ki iščejo svoj vir preživetja, da je ponudbe inštrukcij in varstva otrok (in vseh mogočih in nemogočih drugih ponudb za delo) glede na povpraševanje res ogromno. In temu primerne so tudi cene. Verjetno bi bilo lažje, če bi poleg slovenščine poučevala še kakšen drug jezik, na primer angleščino in nemščino ali pa matematiko,« je povedala Ajda.
