Kot bi se vse življenje učili skozi igro

Tehniškim poklicem je treba dvigniti družbeni ugled, poudarjajo na fakultetah.

Objavljeno
14. februar 2017 09.02
Laboratorij za robotiko na fakulteti za elektrotehniko,Ljubljana Slovenija 24.08.2016 [Roboti]
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

»Pomanjkanje tehniških kadrov je prednost za naše študente in diplomante, inženirje elektrotehnike, saj imajo tako veliko možnosti izbire delodajalca in dela. Po drugi strani pa je problematično, da se mladi premalo odločajo za tehnične poklice, kjer imajo službe že med študijem zagotovljene. Problem je še toliko bolj pereč, ker je pomanjkanje te vrste kadrov tudi v bogatejših evropskih državah, kjer to rešujejo tudi s pomočjo naših diplomantov,« so opozorili na ljubljanski elektrotehniški fakulteti (FE).

»Začetne plače inženirjev kljub temu očitno še niso dovolj spodbudne. Kasneje imajo sicer veliko boljše možnosti za napredovanje in tudi marsikateri mladi inženir se zaposli in vstopi v lastniško strukturo manjših tehnoloških podjetij,« so izpostavili na FE in dodali, da se predvsem tehnološka podjetja čedalje bolj zavedajo vrednosti teh poklicnih profilov, kar se kaže tudi pri njihovih zaslužkih. Na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) prikimavajo: Zanimanje za te poklice je, vendar si veliko študentov zaradi boljših plač delo najde v tujini, predvsem v Avstriji.

Za vrnitev ugleda tudi s štipendijami

Za popularizacijo tehniških poklicev bi morala več narediti država, se strinjajo na tehniških fakultetah, ki so se odzvale na naša vprašanja, aktivne so tudi same ter v sodelovanju s podjetji. Na ljubljanski strojni fakulteti (FS), kjer so v zadnjem času zmanjšali vpis, »vse aktivnosti usmerjamo v privabljanje sposobnih – motiviranih brucev, v kakovosten študijski program in v povečanje števila uspešno zaključenih diplom«. V sodelovanju s podjetji hočejo vrniti družbeni ugled tehniškim poklicem, ki smo jih donedavnega povezovali s propadom številnih podjetij in torej neperspektivnostjo.

Podjetja lahko mlade spodbujajo k študiju s podeljevanjem štipendij, pravijo na FS, kasneje pa z zagotavljanjem kreativnih delovnih mest in s stimulativnimi plačami. Na FERI izpostavljajo, da je mladim treba pokazati, kaj z določenim poklicem delamo v praksi, da so to poklici prihodnosti, prav to pa poudarjajo tudi na FE: »Mladi naj se pozanimajo, kakšni sploh so inženirski poklici in kaj inženirji počnejo. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja so ti poklici zelo dinamični in na marsikaterem področju povsem drugačni, kot so bili pred 20 leti. Ponujajo tudi veliko možnosti za realizacijo različnih poslovnih idej v povezavi z inovativnimi tehnološkimi rešitvami.«

Drži, da so tehniški študiji zahtevni, a to je odvisno predvsem od interesa. »Če nas zanima tehnologija in razumevanje delovanja tehnologij in če nam razvoj in nove ideje predstavljajo izziv, je delo inženirja elektrotehnike enako vseživljenjskemu učenju skozi igro,« spodbujajo na FE.

Podobno menijo tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani: »Dober računalniški strokovnjak bo imel možnost delati na katerem koli področju in bo tudi ustrezno nagrajen s plačilom in pogoji dela. A zgolj dobre zaposlitvene možnosti ne smejo voditi dijakov pri izbiri študija. Računalniška stroka zahteva sposobnost analitičnega mišljenja, razumevanja matematičnih konceptov in neprestanega reševanja novih izzivov. Delo računalničarja zahteva dolge ure zavzetega samostojnega dela, a obenem sposobnost dela v timu z najrazličnejšimi profili, ki potrebujejo pomoč računalničarjev.«