Kreativne prošnje za delo kot podpora uveljavljenim oblikam

Ključno je, da kandidat prepozna svoje prednosti in jih zna ovrednotiti.

pon, 12.02.2018, 15:00
Vsa podjetja niso enako dovzetna za kreativne oblike prošenj za zaposlitve.

Življenjepis na tetrapaku od mleka in samopromocija v obliki rap videoposnetka – bi takšna oblika predstavitve naše delodajalce navdušila ali nasprotno? Ugotavljali smo, kaj podjetja od predstavitev kandidata in življenjepisov sploh pričakujejo, kaj menijo o kreativnih pristopih in kaj o njih pravijo kadroviki. Je inovativnost pri današnjih prošnjah za delo sploh zaželena, ali delodajalci prisegajo na bolj klasične oblike življenjepisov?

Najpogosteje iskalci zaposlitve še vedno uporabljajo oblike življenjepisov Europass, ki sledijo evropsko dogovorjeni obliki za sistematično in celovito osebno predstavitev.

»S klasičnim in ustrezno strukturiranim življenjepisom sicer kandidat ne bo zgrešil, a če se poteguje za delo v marketingu, potem je smiselno, da življenjepis izkazuje tudi določeno kreativnost,« pravi lanska kadrovska menedžerka leta Jelica Lazarević Lajovic, danes direktorica sektorja Kadri & Pravo v podjetju Iskratel.

A niso vsa podjetja enako dovzetna za kreativne oblike prošenj. V NLB pričakujejo življenjepis, ki odraža »dejanske izkušnje, končane projekte in prek omenjenih aktivnosti pridobljena znanja«. Spremno pismo pa naj kaže motivacijo, poznavanje njihovega podjetja, strategije, izzivov in trendov, predvsem pa, da kandidat spada v njihovo kulturo. Podjetju Petrol pa se zdi pomemben nagovor kandidata, ki mora v nekaj stavkih strniti in poudariti svoje ključne prednosti.

Standardizirane oblike: lažje upravljanje ali nekonkretnost?

Tudi pri Petrolu so vajeni običajne prakse prijavljanja prek Europassa, saj lahko tako prošnje učinkovito upravljajo. Kljub temu prejmejo tudi kreativnejše oblike prošenj, kar podpirajo. Tako so denimo zelo dobrodošle videopredstavitve, saj te po njihovem mnenju postajajo vse pomembnejše.

Oblika Europass se nekoliko manj primerna zdi NLB, kjer iste lastnosti, ki jih pri Petrolu cenijo, zavračajo, saj se jim takšen življenjepis zdi »precej suhoparen, splošen in ne kaže interesa po zaposlitvi točno pri nas«. Podobno, po mnenju Maje Jaklič iz odnosov z javnostjo v NLB, velja za spremna pisma: »So splošna – kot obrazec, ki ustreza vsem podjetjem, ki razpisujejo delovna mesta.«

Neprimerno in nezaželeno je, ko kandidati o sebi in svojih delovnih izkušnjah podajo zelo skope informacije, saj si v takšnih primernih ne morejo prav veliko pomagati, je prepričan Aleksander Salkič, direktor korporativnega komuniciranja pri Petrolu. Za zaposlovalce v NLB pa je neprimerna predstavitev tista, ki ne kaže vsaj minimuma bontona, opozarja Jakličeva.

Iskane predstavitve

Dobre predstavitve so za Salkiča takšne, ki niso predolge, ampak povedo vse, kar jih zanima o kandidatih in njihovih morebitnih izkušnjah. S tem se strinja tudi Lazarević Lajovičeva: življenjepis naj bo povzetek ključnih dosežkov – teh naj bo tri do pet in naj jih kandidat ovrednoti.

»Če znamo odgovoriti, kaj je poslanstvo določenega poklica ali delovnega mesta, potem je lažje temu prilagoditi vsebino življenjepisa. Vse navedbe v življenjepisu morajo biti resnične in brez pretiravanj. Napisan naj bo vedno v prvi osebi. Navajanje referenc ni potrebno, saj te delodajalec lahko vedno naknadno zahteva,« razlaga kadrovska menedžerka.

Priporoča, naj ne bo pretiranega števila vizualnih elementov ali da je življenjepis le preglednica z naštetimi podatki o tem, kaj je posameznik delal ali dela. Raje naj kandidat uporabi ustrezno strukturo, običajno velikost črk in ne preveč neobičajne pisave.

Pri kadrovski agenciji Adecco prisegajo na klasično obliko življenjepisa, videoposnetek pa naj bo kvečjemu dodatek h klasični obliki. Zgodi se namreč lahko, navaja vodja odnosov z javnostmi v Adeccu Viviana Žorž, da je kadrovik v stiski s časom in želi na hitro najti ključne informacije.

Uspešne nekonvencionalne prošnje

Četudi pri nas očitno najbolje sprejemamo konvencionalne prošnje, niso vse zgodbe o uspešnem iskanju dela posledica le-te. Nekateri primeri kažejo ravno nasprotno. Ameriški grafični umetnik Miguel Rato je delodajalcem svoj talent prikazal kar na tetrapaku od mleka, preden so ti njegovo mapo vrgli na kupček map ostalih kandidatov. Na eni strani je pod napisom »pogrešana oseba« postavil svojo fotografijo, pod njo pa pripisal kratko predstavitev. Na drugi strani je pod sekcijo »sestavine« za vsak program (denimo photoshop, flash, worldpress) v obliki kalorij z oznakami visoka, srednja ali nizka vsebnost kalorij označil svoje sposobnosti. Pod sekcijo »vsebnost hranil« pa navedel področja, na katerih je deloval.

Tudi 30-letni francoski arhitekt Étienne Duval, ki je želel delati za odmevno ameriško arhitekturno podjetje BIG, je prošnjo ustvaril kar v obliki rap melodije, z njo pa navdušil samega ustanovitelja podjetja. Animirani videoposnetek, ki je spremljal melodijo, je postal tudi senzacija na portalu youtube. »Da ujameš veliko ribo, potrebuješ velik trnek,« se glasi Étiennov moto.

Zaposlitveni nagovor

Kaj pa zaposlitveni nagovor? »Zaposlitveni nagovor lahko kandidat tudi posname (izdela t. i. elevator pitch) in hitro ter preprosto, v samo 30 sekundah (v času, kolikor traja vožnja z dvigalom) povzame, kdo je in zakaj je najboljši kandidat za iskano delo,« enega izmed pristopov omenja Lazarević Lajovičeva. A priprava takšnega nagovora zahteva odlične komunikacijske veščine in veščine javnega nastopanja, zato naj se kandidat tega loti pod pogojem, da jih ima ali jih je za ta namen pripravljen razviti, opozarja.

Prijavi sovražni govor