Tiskane izdaje
Ljubljana – Prihodnji teden, v okviru prvega evropskega tedna poklicnih veščin, bo v državah članicah EU uradno okrog 800 dogodkov (v Sloveniji šest), s katerimi organizatorji opozarjajo na pomen nenehnega izobraževanja in izpopolnjevanja veščin za zaposlene in podjetja, če hočejo ostati konkurenčni. A izobraževanje samo po sebi ni dovolj, opozarjajo strokovnjaki: biti mora v skladu s potrebami, pridobljena znanja pa nato tudi uporabljena v praksi.
Podpirajo pobudo evropske komisije, ki hoče s tednom poklicnih veščin spodbuditi države in podjetja ter posameznike k nenehnemu izpopolnjevanju, ker to od njih zahtevajo spremembe na delovnih mestih zaradi digitalizacije, avtomatizacije in podobnih procesov. A hkrati poudarjajo, da dokumenti in zaveze (kot ja na primer agenda za nove veščine), ki nastajajo na ravni povezave ali pa na nacionalnih ravneh, niso dovolj, so posplošene za vse države, vse panoge in poklice. »Iz pomensko zahtevnih dokumentov je treba preiti na raven uspešne izvedbe, in to s sodelovanjem,« poudarja eden od praktikov na tem področju.
Kot je razumeti, izobraževalne institucije pogosto ponujajo programe, ki v celoti ne izpolnjujejo pričakovanj delodajalcev. Sogovornik namreč pravi, da če govorimo o vseživljenjskem učenju in nujnosti pridobivanja kompetenc, ki so primarno koristne v delovnem okolju, je pomembno, da bi pri sestavljanju seznama pomembnih kompetenc in izobraževalnih programov za njihovo pridobivanje sodelovala tudi podjetja.
S tem se strinja Aleš Vidmar iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije: »Prioritete EU prehajajo v sistem (tudi na raven podjetij) skozi projekte, pa tudi vsebine posodobljenih programov izobraževanja. Še vedno pa najpogosteje obstaja razkorak med izvajalci izobraževanj in podjetji.«
Ključni izziv za Slovenijo je po njegovi oceni, kako učinkovito, s prilagajanjem, povezati znanje, ki ga imajo izobraževalci, raziskovalci in strokovnjaki v podjetjih. Ključni so torej komunikacija, razumevanje drug drugega in doseganje sinergij. »Izobraževalci se bodo morali naučiti novih prijemov, predvsem, kako se približati novim ciljnim skupinam – zaposlenim v podjetjih in delodajalcem,« še poudarja Vidmar.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Učinkoviti programi –
Izkušnje, ki jih imajo na skladu za razvoj kadrov s programom Kompetenčni centri za razvoj kadrov – tretji razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje 2017 in 2018 poteče 12. decembra – so pokazale, da so za podjetja zanimiva usposabljanja, ki neposredno prinašajo izboljšave v podjetjih in boljše rezultate poslovanja.
»S tem nam je uspelo tudi majhna podjetja vključiti v usposabljanja,« je poudaril Vidmar. Ključno je, da se vsebina usposabljanj in razvoj kompetenc posameznikov povežeta s cilji podjetij. Kot poudarja Vidmar, pa se države po vsem svetu srečujejo z izzivom, kako v okolju, ko gospodarstvo, znanost in tehnologija napredujejo z bliskovito hitrostjo, približati ponudbo izobraževalcev potrebam delodajalcev.
Staša Baloh Plahutnik, direktorica Območne gospodarske zbornice Zasavje, ki je sodelovala v pilotnem projektu razvoja karierne platforme za zaposlene, je poudarila prav to: majhna in srednje velika podjetja se manj zavedajo pomena nenehnega izpopolnjevanja znanj kot velika. Vidmar pravi, da bodo v novem programu za razvoj kadrov dajali prednost prav delodajalcem oziroma osebam, ki se manj usposabljajo, tudi v manjših krajih. Kot dodaja neimenovani sogovornik, je eden od razlogov tudi to, da so odgovornost in stroški izobraževanja predvsem na plečih delodajalcev, davčnih olajšav za to ni.
Če udeležba na izobraževanju ni popolnoma usklajena z dejanskimi potrebami delodajalca, jo lahko razume bolj kot nepotreben strošek. Dejstvo pa je, še pravi sogovornik, da razvoj kompetenc ni stvar nekajurnega programa, kot bi bilo najbolj pisano na kožo gospodarstvu.
»Težko si privoščimo več kot nekaj dni usposabljanja na leto, če imamo urnik, v katerem se število nalog praviloma veča,« je opozoril na realnost v podjetjih in na drugi strani na potrebo po učinkovitih izobraževanjih. Zavedati pa se je treba tudi, da usposabljanja niso dovolj. Ključno je, da se kompetenca razvija z delom, torej rabo in učenjem v podjetju, pa tudi doma.
