Tiskane izdaje
Ker delo prispeva k telesnemu zdravju, še zlasti pa k duševnemu ravnovesju, na zavodu menijo, da tudi honorarno delo lahko posamezniku prinese veliko pozitivnega, saj ohranja njegovo aktivnost (nove izkušnje, ohranja delovno aktivnost ...) in je lahko dober prehod med brezposelnostjo in zaposlenostjo.
Več oblik honorarnega dela
Kaj glede honorarnega dela za brezposelne pravi zakonodaja? Na ZRSZ odgovarjajo: »Brezposelne osebe lahko, dokler izpolnjujejo pogoje za vodenje v evidenci pri Zavodu RS za zaposlovanje, v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravljajo priložnostna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki ne predstavljajo zaposlitve (na primer na podlagi pogodbe o delu, pogodbe o izvedbi avtorskega dela), ter osebno dopolnilno delo na podlagi vrednotnic.
Zakon, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, opredeljuje, kaj šteje kot delo posameznika na črno, in sicer kadar ta opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določajo ta ali drugi zakoni. Izjeme, ki jih ta zakon dopušča (poleg osebnega dopolnilnega dela) so sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, prav tako je dopustna brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.«
Poleg omenjenih oblik honorarnega dela se lahko priložnostno delo izvaja med drugim tudi na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, na podlagi študentskih napotnic (opravljanje občasnih in začasnih del študentov in dijakov), pogodbe o opravljanju začasnega in občasnega dela upokojencev v okviru registrirane dejavnosti kot samozaposlena oseba.
Postranski zaslužek
»Če je brezposelna oseba hkrati tudi prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, se ji v skladu z zakonom o urejanju trga dela denarno nadomestilo zniža, če opravi delo, za katero na podlagi pogodbenega razmerja prejme ali je upravičena prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov presega 200 evrov na mesec.«
Denarno nadomestilo se zniža za 50 odstotkov višine zneska, ki presega 200 evrov. »Če pa brezposelna oseba preživlja mladoletne otroke, se višina denarnega nadomestila za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi ji pripadal, če ne bi ustvarila dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila. Znižanje pa se ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 evrov,« pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
Po podatkih, ki jih vodi ta institucija, ni opaznega povečanja honorarnega dela med brezposelnimi.
