Med študijem na FDV se je vpisala še na elektro

Aleksandra Doroteja Rettinger: Družboslovje in elektrika nista tako vsaksebi, kot se zdi.

Objavljeno
03. februar 2017 13.33
Sonja Kolarič
Sonja Kolarič

Družboslovje in elektrika si nista tako vsaksebi, kot se marsikomu morda zdi. »Ljudje smo med sabo tako ali drugače povezani na mikro- in makroravni in tudi pri elektriki gre za vez, sicer zadeva ne deluje,« meni Aleksandra Doroteja Rettinger, ki se je po končani srednji šoli odločila za študij kadrovskega in socialnega menedžmenta na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Med študijem pa je v njej vzklila želja po novih znanjih s sveta elektrotehnike in telekomunikacij in v četrtem letniku se je odločila za vzporedni študij telekomunikacij na fakulteti za elektrotehniko.

Ženskih kolegic tam ni imela veliko, v prvem letniku le eno, v drugem nobene, v tretjem letniku se jim je potem pridružila ena sošolka, ostalo so bili fantje. Kljub temu nikoli ni občutila diskriminacije ali podcenjevanja zaradi spola. So jo pa velikokrat dražili, ker je bila nekaj let starejša od njih. »Vendar pri tem ni šlo za žalitev, temveč za šalo, ki smo se ji vsi radi nasmejali,« se spominja Rettingerjeva.

Razlika v odnosih med sošolci na fakultetah velika

Generacijo, s katero je študirala, opisuje kot same super fante, saj so bili kot sošolci zelo kolegialni, med seboj so si pomagali, skupaj so se učili, delali na projektih in jo kot edino punco, kasneje pa tudi drugo sošolko, zelo dobro sprejeli, stike pa so ohranili tudi po študiju in se še danes slišijo. »Iz tega vidika je študij naravoslovja čisto drugo vesolje,« je prepričana Rettingerjeva, saj takšnih odnosov na družboslovni fakulteti med sošolci ni doživela.

Nikoli na ljudi, ki so jo obkrožali na fakulteti in pozneje v službi, ni gledala, kot da jo ocenjujejo glede na spol, temveč glede na to, kaj zna in s čim se dokaže. Ker je bila ena redkih punc, so si jo profesorji bolj zapomnili, poznali so jo po imenu in priimku, vendar to pripisuje tudi nekoliko nevsakdanjemu priimku za naše okolje.

Nikoli pa med šolanjem ni doživela, da bi bila diskriminirana ali bi ji popuščali samo zaradi tega, ker je ženska. S profesorji je imela dobre izkušnje in odnose, saj so bili vedno na razpolago za dodatna vprašanja vsem študentom.

»Če izkažeš spoštovanje, ga tudi dobiš, to so osnovna načela, ki veljajo vsepovsod za vse ljudi,« je prepričana Rettingerjeva.

Med prakso, ki jo je opravljala v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana pod mentorstvom Marjana Kožarja, ji je postajalo delo na področju telekomunikacij vedno bolj všeč. »Zahvala za to gre predvsem dobremu mentorju, ki ga je zanimalo veliko stvari in za vse je znal vzbuditi zanimanje tudi v drugih,« pravi Rettingerjeva, ki je med prakso tako dobila široke izkušnje o delu na telekomunikacijskem področju.

Elektrotehniki nimajo težav z zaposlitvijo

O tem, ali je ženskam kaj težje dobiti službo na področju elektrotehnike v družbi, ki večinoma dojema elektrotehnične poklice kot moške, ne ve, ker pozna premalo žensk, da bi lahko ocenila.

»Obe s sošolko sva dobili službo nekaj mesecev po končanem faksu in tudi sošolci, predvsem tisti, ki so delali že med šolanjem, so dobili zaposlitev, pa tudi ostali, s katerimi imam stike, so vsi zaposleni in so večinoma zadovoljni s službo,« pravi Rettingerjeva in poudarja, da delodajalci iščejo predvsem veščine in znanje, pomemben pa je seveda tudi nastop na pogovoru.

Na področju elektrotehnike v podjetju Masterline International, kjer zdaj dela že več kot dve leti in pol, je neposredno na področju elektrotehnike edina ženska v moškem kolektivu. Ukvarjajo se z zasnovo, razvojem, izdelavo in prodajo telefonskih central z razširjenimi funkcionalnostmi, ki povezujejo starejše in novejše tehnologije in omogočajo preprosto povezovanje med njimi.

Rettingerjeva dela večinoma na verifikaciji in testiranju ter pri razvijanju novih modulov in funkcionalnosti. Ko je izdelek prodan, gre na teren, kjer napravo priklopi in jo nastavi po željah uporabnikov. »Vpišem uporabnike, stestiram, ali vse deluje, po želji uporabnika dodam še kakšno malenkost, npr. vključim telefonsko tajnico, posnamem najave,« našteva vzneseno.

Tudi na terenu negativnih izkušenj samo zaradi tega, ker je ženska, nikoli ni doživela. »Ko stranka nekaj naroči, pričakuje dobro opravljeno storitev, in kar vedno naredim, še nisem naletela na nezaupanje in dvome,« pravi Rettingerjeva, ki si želi, da bi bilo vsako poslovno sodelovanje tudi v prihodnje profesionalno in strokovno tako z njene kot naročnikove strani.