Tiskane izdaje
Če drži, da se po jutru dan pozna, bi morala biti slovenska javnost in gospodarstvo posebej pozorna na tisti del populacije, ki se že v mladosti odloči za lastno poslovno pot, na podlagi lastnih zamisli. Na mlade podjetnike. In ker smo uredništvo, ki ga zanimajo gibanja in razmere na trgu dela, mu tudi mi nastavimo ogledalo, saj je za marsikoga, ki še čaka na svojo karierno priložnost, bodisi vzorec za posnemanje bodisi možnost za zaposlitev.
V Sloveniji imamo množico vsakoletnih izborov: podjetnikov, menedžerjev, mladih podjetnikov, start-upov, podjetniških idej. Tokrat merimo na populacijo mladih podjetnikov, spoznali in opredelili pa smo jih skozi izbor, ki je prav zdaj v zaključni fazi, Mladi podjetnik leta 2017. O namenu, ciljih in dosedanjih izkušnjah s kandidati smo se pogovarjali z Borutom Borštnikom, direktorjem Zavoda mladi podjetnik.
Navdih skozi pozitivne zgodbe
Projekt so začeli pred sedmimi leti zaradi promoviranja podjetništva med podjetniki začetniki. Navdihovati jih s pozitivnimi zgodbami iz njihove soseščine. Na letošnji izbor, sedmi po vrsti, se je prijavilo blizu 80 podjetnikov, podjetnic ali ekip. Pokrivajo populacijo, ki vendarle ni čisto začetniška, ampak je »korak naprej od podjetniške ideje«. Kandidat naj bi bil načeloma polnoleten, a ne starejši od 33 let. Imeti mora delujoče podjetje, ekipo, prihodke, mejna starost podjetja pa je največ pet let.
Kdo so po merilih izbora mladi podjetniki, iz katerih dejavnosti prihajajo? Kot pojasnjuje Borštnik, se jih kar nekaj ukvarja s spletno trgovino. To je izjemno široko področje, zanimivo, ne postavlja posebnih pogojev za vstop v panogo, ne zahteva veliko kapitala, pač pa kar nekaj znanja. Sicer pa so na izboru predstavniki različnih panog, proizvodnih in storitvenih.
Letos izstopajo logist, pivovar, visokotehnološko podjetje, podjetji, katerih glavna dejavnost je izdelava oblačil in nakita. V dosedanjih izborih so zmagali gradbenik (Endom), spletna trgovina (Ličila.si), podjetje za pomoč pri prijavi na evropske razpise (Tiko Pro), vrtec (Dobra teta), fizična trgovina z inovativnimi lesnimi izdelki (WoodWay), podjetje iz kmetijske dejavnosti (Panorganic).
Kakšna pa je izobrazbena struktura mladih podjetnikov, če sklepamo po vzorcu sodelujočih? Ali drži, da je mladim formalna izobrazba čedalje manj pomembna, ker tako ali tako diploma ne olajša dostopa do dela? Borštnik: »Natančnega pregleda nimamo, po občutku pa bi rekel, da jih kar precej ne dokonča formalnega šolanja. Pa ne zato, ker bi bila ustanovitev podjetja zanje izhod v sili, ker so šolo obesili na klin. Obratno, s podjetništvom se začnejo ukvarjati med študijem, potem pa delo postane prva prioriteta in ni več časa in interesa za zadnje izpite in diplomo. No, mislim, da večina ima visokošolsko izobrazbo.«
Redke, a dobre
Znano je, da spolna struktura v podjetništvu ni uravnotežena. Absolutno več je med podjetniki moških, manjka podjetnic. Tako med kandidati izborov kot na raznih podjetniških dogodkih, izobraževanjih. A tiste, ki se izpostavijo, so sposobne in uspešne. Zato ni čudno, da je bilo med dosedanjimi zmagovalci izbora Mladi podjetnik približno enako žensk kot moških.
Motivirajo jih nagrade. Prva sicer ni denarna (organizatorji še iščejo generalnega sponzorja, ki bi jim jo omogočil in naredil izbor atraktivnejši), ampak intenzivni podjetniški vikend v eni od prestolnic zagonskih podjetij z dr. Juretom Knezom iz uspešnega visokotehnološkega podjetja Dewesoft. Lani so bili na primer v Londonu. To je hitra, praktična in učinkovita šola podjetništva, podkrepljena s konkretnimi nasveti, navezovanjem stikov. Naziv prinese tudi medijsko prepoznavnost, ki so jo dosedanji zmagovalci dobro unovčili. Poleg tega ponuja vsem petim finalistom še za 15.000 evrov praktičnih nagrad za pospešitev poslovanja.
Kdo si zasluži predpono naj med mladimi podjetniki, vprašamo sogovornika. »Iščemo nekoga, ki bi ga radi postavili za zgled ostalim, začetnikom,« pojasnjuje Borut Borštnik. »Iščemo podjetja, ki so čim bolj inovativna, ki delajo svoje produkte, ki so drugačna od konkurence. Ni poudarek samo na prihodkih podjetja, ampak na tem, kaj in kako dela. Ali išče samo koristi zase, ali tudi za družbo. Ali vlaga v okolje, pomaga ostalim mladim.
Med kriteriji je tudi, da je panoga etična, da ne izdeluje vprašljivih produktov, ki bi imeli potencialno škodljive ali nedokazano dobre učinke. Tu smo previdni. Kandidate ocenjujemo na podlagi vprašalnika oziroma metodologije, ki je ne razkrivamo javno. Odgovorijo na šest vprašanj, komisija nato vsak odgovor oceni z ena do pet. Se pa merila iz leta v leto nekoliko spreminjajo, prilagajajo okoliščinam. Lani je bil dobiček podjetja eno od pomembnih, ne pa ključno merilo.«
Še dolgo na očeh
Borštnikova ekipa spremlja poslovanje in rast zmagovalcev in ostalih finalistov še leta po izboru. »Razen prvega, gradbinca, ki je med gospodarsko krizo nasedel na dveh večjih projektih in zašel v finančne težave, se ostali dobro držijo. Rastejo. Izračunal sem, da so naši pretekli zmagovalci lani dosegli skupno okoli šest, sedem milijonov evrov prihodkov, zaposlujejo pa od 100 do 150 ljudi. Nekateri so na trgu že pet, šest let. Opažamo pa, da se zdaj na izbor prijavljajo že bolj izdelana podjetja, z večjimi ekipami, inovativnejšimi produkti in več prihodki kot nekoč.«
Borštnik opaža tudi, da se mladi podjetniki zadnja leta močneje in prej usmerjajo v tujino. Kaj morajo pred tem narediti doma in kako naj se lotijo širitve na tuje trge, je ta hip vprašanje, ki jih najbolj žuli. Zato bo internacionalizacija letos vodilna tema na konferenci, ki bo sklenila letošnji izbor. Lani so govorili o inovativnosti.
