Tiskane izdaje
Vzgojitelj in učitelj razrednega pouka, zdravstveni negovalec in socialni delavec, babičar … To je le nekaj poklicev, ki smo jih ne le bolj navajeni v ženski samostalniški obliki, temveč to potrjuje tudi statistika. Gre za tradicionalno ženske oziroma feminizirane poklice, ki v večini segajo na področja skrbi in nege ter vzgoje in izobraževanja.
Po podatkih Mirovnega inštituta delež moških na omenjenih področjih v Sloveniji ne dosega desetih odstotkov, na ravni EU pa 15 odstotkov. »Neenakomerna zastopanost v poklicih po spolu je univerzalen fenomen. Razvijamo politike, da bi vrzel zmanjšali, vendar je to dolgotrajen proces,« pojasnjuje sociologinja, profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Sumničavost in privilegiranost?
»Medtem ko se precej deklet že odloča za tradicionalno moške ali maskulinizirane poklice, je obratno še vedno redkost,« pravi Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. A ženske se morajo na maskuliniziranih področjih bolj dokazovati, še posebej na vodstvenih položajih. Nanje se namreč gleda sumničavo: ali bodo kljub temu, da so ženske, na tem položaju zdržale, pojasnjuje Kanjuo Mrčela.
Na drugi strani pa so moški v feminiziranih poklicih pogosto privilegirani. »Čeprav je frizerstvo feminiziran poklic, so frizerji veliko bolj prepoznani kot frizerke. Podobno velja za kuharje,« opozarja Maruša Gortnar s sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri vstopanju moških v feminiziran poklic študije in statistike kažejo na fenomen steklenega dvigala: moški na teh delovnih mestih hitro napredujejo in prevzemajo vodstvene položaje. To je pojav, ki je nasproten steklenemu stropu, ob katerega trčijo ženske v maskuliniziranih poklicih, ki ne morejo doseči najvišjih položajev.
Plače, ugled, stereotipi ...
Dela, ki jih opravljajo ženske, so slabše vrednotena, kar se izkazuje tudi v plačah. Po podatkih Eurostata je razlika v povprečno bruto urnem plačilu po spolu za leto 2015 na ravni EU znašala 16,4 odstotka, v Sloveniji pa 8,1 odstotka, kar je sicer ena najmanjših plačnih vrzeli v primerjavi z drugimi plačami.
Plače so eden racionalnih razlogov nevstopanja moških v feminizirane poklice. Med razlogi je tudi ugled poklica. Gortnarjeva kot vzorčni primer navaja delo učitelja, ki je imelo pred feminizacijo v 20. stoletju visok družbeni status, danes pa to ni več tako.
Velik del krivde, da je segregacija izobraževanja in dela po spolu še vedno prisotna, lahko pripišemo spolnim stereotipom, ki so kljub navidezni enakosti v družbi še močno prisotni. Družbena pričakovanja o tem, kaj je primerno za ženske in kaj za moške, vplivajo na naše poklicne in tudi druge odločitve.
Dobro za ženske,
»Fantje in punce se res večinoma sami odločajo za poklicno usmeritev, a treba je vedeti, zakaj – gre za osebne in strukturne razloge,« razlaga Kanjuo Mrčela in dodaja, da se od fantov pričakujejo drugačne stvari, ki jih ti tudi ponotranjijo.
Pred kratkim so med fanti v osnovni šoli delali raziskavo, kjer so jih med drugim spraševali, kaj si mislijo o vzgojiteljskem poklicu. »Delo se jim je zdelo zanimivo, ampak so ga dojemali kot neresno in kot dobro za ženske, ne pa zanje.« Tisti, ki se kljub temu odločijo za feminiziran poklic, morajo biti pogumnejši kot drugi fantje, ker so poklici povezani s tem, kar naj bi bila moška vloga v družbi, ocenjuje Kanjuo Mrčela. Če se kljub temu odločajo slediti notranji želji, se srečujejo s stereotipi in odklonilnim stališčem, pomembno vlogo pa imajo bližnji in okolica.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Pri vstopu moških v feminizirane poklice je lahko pod vprašaj postavljena tudi njihova moška identiteta. Ohranjanje moškosti na delovnem mestu se kaže na različne načine, denimo tako, da moški prevzamejo drugačne vloge. Prihaja do modifikacije poklica, pravi Kanjuo Mrčela. Dosedanje študije s tega področja kažejo, da kjer se moški npr. vključijo v poklic vzgojitelja, se to dogaja na spolno stereotipen način. Ti naj bi komplementarno dopolnjevali ženske z večjo avtoriteto in fizično močjo, boljšimi organizacijskimi in tehničnimi spretnostmi ... »Ta strategija je problematična, ker reproducira spolne stereotipe,« ocenjuje Hrženjakova.
Spodbujanje zaposlovanja obeh spolov v spolno netipičnih poklicih je eden izmed ciljev Strategije razvoja Slovenije. Prepozno je, če se jih prvič zavemo šele, ko vstopimo na trg dela. Kanjuo Mrčela pojasnjuje, da politika pri tem pomaga, a bi po njenem morali tudi delodajalci kadre izbirati ne glede na spol, ampak sposobnosti. »Če deklice in fante izobražujemo in vzgajamo, da naj delajo tisto, kar jih veseli, s tem pridobi celotna družba.« Spol na delovnem mestu ne sme biti prva lastnost, ki človeka definira.
Program za ustrezno
Mehanizmi, ki bi podpirali fante v njihovih spolno netradicionalnih izobraževalnih in poklicnih izbirah so redki, v Sloveniji pa jih ni. Zato so se na Mirovnem inštitutu odločili za projekt Opolnomočenja fantov za izbiro skrbstvenih poklicev. Njihov namen je razviti in razširiti orodja in mehanizme za spolno senzibilno poklicno svetovanje, ki bo omogočalo spodbujanje fantov, ki se zanimajo za skrbstvene poklice. Kot povzame Kanjuo Mrčela, je namreč dobro, da ljudje zbirajo to, v čemer so najboljši, ne pa tisto, v čemer je po statistiki najboljši njihov spol.
