Motiv za vrnitev: možnost razvoja

Včasih se tisti, ki iščejo zaposlitev, in tisti, ki ponujajo primerne službe, ne najdejo.

Objavljeno
12. januar 2017 20.32
Silva Čeh, Milka Bizovičar
Silva Čeh, Milka Bizovičar

Več kot 6000 slovenskih državljanov, starih 15 let ali več, se je v povprečju vsako leto izselilo iz Slovenije v zadnjih letih, približno polovica med njimi je bila zaposlenih oziroma so iskali delo. Hkrati se jih je vsako leto domov priselilo približno 2000, slaba tretjina med njimi je bila v aktivni dobi. Primerljivih podatkov za lansko leto še ni, dostopni pa kažejo, da se je trend nadaljeval.

Tudi povezovanje velja

Zakaj se posamezniki po študiju oziroma določenih nabranih delovnih izkušnjah v tujini pogosteje ne odločajo za vrnitev domov? »Eden izmed razlogov je, da tisti, ki v tujini študirajo zelo specifično področje oziroma opravljajo takšno delo, v Sloveniji ne morejo najti ustreznega delovnega mesta – ker ga ni,« je povedal Igor Cesarec, doktorski študent v New Yorku, ustanovitelj Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis. Vanj je vključenih več kot 850 Slovencev, ki študij oziroma raziskovalno delo opravljajo ali so opravljali v tujini.

Na podlagi izkušenj članov društva je ocenil, da večina ljudi na tujem razmišlja o tem, da bi se vrnila, vsaj za določen čas. Koliko jih dejansko tudi naredi takšen korak, ni hotel ugibati. Gotovo pa je pomemben faktor pri tej odločitvi, ali v Sloveniji dobijo priložnost za kakovostno delo.

»Ne gre za finančne spodbude, ampak hočejo predvsem priložnost, da bi lahko dobro delali na svojem področju, da bi dobili prave priložnosti, da so lahko inovativni in napredujejo v svoji karieri. Če so ti pogoji izpolnjeni, so se pripravljeni vrniti,« je povzel sogovornik, hkrati pa poudaril, da strokovnjaki, ki se odselijo v tujino, ponavadi v svojem delu poskušajo sodelovati z institucijami doma, jih po možnosti vključevati v projekte – to je drugi način vračanja.

Od tistih, ki so se vrnili lani, ob koncu leta zaposlena tretjina

Na zavodu za zaposlovanje statistično ne spremljajo brezposelnih, ki so imeli zadnjo zaposlitev v tujini, pred kratkim objavljeni podatki statističnega urada za leto 2015 pa kažejo, da je bilo ob koncu leta samo 30 odstotkov tistih, ki so se priselili v istem letu in so bili stari med 25 in 64 let, zaposlenih.

 

»Ne moremo reči, da se osebe, ki so prej delale v tujini ali pa tam študirale, v Sloveniji težje zaposlujejo od ostalih iskalcev dela. Odvisno je od znanj in izkušenj, ki jih je oseba pridobila, in prostih delovnih mest na drugi strani. Za vse iskalce zaposlitve je ključno, da se njihove lastnosti (znanja, izkušnje, interesi) ujemajo z zahtevami delovnih mest,« so povedali na zavodu za zaposlovanje, Igor Cesarec pa je pojasnil, da imajo člani društva različne izkušnje.

Imajo dobre, a tudi slabe izkušnje

»Nekateri so se vrnili, se povezali z ustreznimi podjetji, pri njih dobili zaposlitev in dobro napredujejo. Nekateri pa imajo slabe izkušnje. Kolegica se je na primer vrnila iz ZDA, poslala nekaj splošnih povpraševanj v podjetja, a ni dobila niti odgovorov na pošto. Zdaj se je zaposlila v Švici in ima odlične pogoje za delo,« je opisal sogovornik.

Podobno zgodbo nam je zaupala tudi mlada Dea, ki je ena od več tisoč fakultetno izobraženih mladih ljudi, ki so po študiju odšli v tujino, da bi tam našli svojo zaposlitveno priložnost. In so jo našli, in to dobro. Tudi naša sogovornica, saj je delovala pri priznani odvetniški družbi v Parizu, kjer je lahko brusila in preizkušala svoje mednarodno pravno znanje.

Toda očitno je, da se tudi mlajši ljudje želijo, nekateri po nekaj letih, vrniti nazaj v svojo domovino. Prepričani, da jim bo poklicna mednarodna izkušnja pri iskanju službe v domačem okolju samo koristila in bila dobra referenca, ki jo domača podjetja še kako iščejo.

A pogosto ni tako. Tudi Dea pravi, da je njena izkušnja pravo nasprotje prepričanja, da te bodo domača podjetja in družbe sprejeli odprtih rok. Že nekaj let neuspešno išče primerno zaposlitev pri podjetjih ali družbah, ki bi lahko njeno pravno znanje, obogateno s prakso, ki si jo je nekaj let nabirala v zahtevnem mednarodnem okolju, tudi izkoristila. Ker prav tega, kot ugotavlja Dea, nočejo.

Tudi odgovori, da je zanje preveč izobražena in podkovana, menda niso redki. Tako ostaja »prekarka«, ki sicer projektno deluje v svojem pravniškem poklicu, a vendarle deli negotovo usodo tisočev prekarcev in drugih negotovih »honorarnih« zaposlitev. Dea uradno pogosto izrečenih mnenj države, torej, da si želijo vrnitve mladih strokovnjakov, ki so odšli v tujino in se vrnili še z dodatnimi poklicnimi in strokovnimi izkušnjami, mednarodnim omrežjem ipd., preprosto ne more potrditi. Nasprotno: spet razmišlja, da se bo vrnila v tujino.

Podobno se je že pred časom odločil Andrej, lesni inženir. Nekajletne izkušnje si je nabiral tudi pri zahtevni opremi prestižnih jaht in drugih prostorov, tudi nekaterih vladnih palač. Mlada družina ga je vse bolj želela doma, a doma bi tako rekoč lahko delal za malo več kakor solidno minimalno plačo. Drugih potreb in povpraševanja, kljub njegovim izkušnjam, ni bilo, zato se je vrnil na delo v Avstrijo, kjer takšne mlade inženirje očitno lahko primerno zaposlijo.

Povezovanje podjetij in tistih, ki se vračajo


V društvu Vtis sicer opažajo, da se včasih tisti, ki iščejo zaposlitev, in tisti, ki ponujajo primerne službe, ne najdejo. »Zato smo letos drugič organizirali Vtisov karierni dan, na katerega smo povabili podjetja, ki so izrazila interes za zaposlovanje teh kadrov in tiste člane društva, ki razmišljajo o vrnitvi oziroma aktivno iščejo službo ali samo tipajo … Pokazalo se je, da je dogodek zelo pozitivno sprejet in je tudi učinkovit. Lani so se ga udeležila tri podjetja, letos jih je bilo pet. Rezultat tega druženja je nekaj zaposlitev, nekateri so se dogovorili za različne oblike sodelovanja,« je povzel Cesarec.

Na kariernem dnevu je tudi letos sodelovala Lekova Biofarmacevtika iz Mengša. Lani so na podlagi tega dogodka zaposlili deset strokovnjakov, ki so se vrnili iz tujine, med približno 80 sodelavci, ki so jih zaposlili lani, jih ima 30 odstotkov izkušnje iz tujine.

»Za naše podjetje je to prednost, saj kot del Novartisa delujemo v globalnem okolju,« so sporočili iz Leka in pojasnili, da ti posamezniki hočejo združiti vrnitev v domovino in hkrati ohraniti delo v mednarodnem okolju. Potrdili so Cesarčevo ugotovitev: »Velikokrat zaposleni omenijo, da se niso zavedali, da imajo takšne odlične priložnosti za delo v Sloveniji.«

Odhodov v tujino ni mogoče preprečiti

Še en primer dobre prakse pojasnjuje direktor Cosylaba Mark Pleško: »V našem podjetju se ne obremenjujemo s tem, ali je človek tujec, Slovenec, ali v tujini živeči Slovenec. Gledamo izključno na sposobnosti in potencial kandidata. Med zaposlenimi imamo 13 različnih nacionalnosti. Za nas delajo med drugimi nekdanji profesorji, raziskovalci in direktorji.

Vsi, pa naj prihajajo iz tujine ali Slovenije, si želijo predvsem zanimivo delo, ravno dovolj izzivov, da so motivirani, a ne pod stresom, za najbolj pomembna pa se izkažeta kultura podjetja in odnos podjetja do zaposlenega. Mogoče smo ravno zato tako uspešni, ker to razumemo – navsezadnje smo dobili priznanje Zlata nit za najboljšega zaposlovalca leta 2015.«

Dejstvo je, je še poudaril, da se ljudje dandanes selijo po vsem svetu. »Nikakor ne bomo mogli preprečiti, da bi sposobni ljudje odhajali v tujino, in od teh nikakor ne bomo dobili vseh nazaj. Nekaterim sta pač bolj pomembni plača, osebna kariera ali kakšna tretja okoliščina. Če se bo to dovolj dolgo nadaljevalo, bomo enostavno osiromašili potencial talentov v Sloveniji.

Edino, kar nam ostane, je, da privabimo tudi kake sposobne tujce. Saj imamo dovolj pokazati: lepo naravo, dobro hrano, kvaliteto življenja, prijazne ljudi, varnost, dobro šolstvo za njihove otroke, brezplačno zdravstvo ipd. Ko vidimo mlade, kako odhajajo v tujino, se mogoče ne zavedamo, da nekaterim tujim strokovnjakom, tudi z razvitega zahoda, prednosti Slovenije pomenijo bistveno več kot nam.

In taki ljudje bodo rade volje sprejeli Slovenijo kot svojo novo domovino in jo izboljševali skupaj z nami, če jim le damo smiselno delo. Če privabimo samo majhen delež vseh tujih strokovnjakov, bomo z lahkoto nadomestili beg domačih možganov. Kar seveda ne pomeni, da se ne bi zavzemali tudi za njihov povratek. Tudi jaz sem se vrnil, ker sem našel način, da tekmujem v svetovni konkurenci, a živim v Sloveniji,« je povedal Mark Pleško.