Možnost za vse, ki so komunikativni, odprti, empatični

Organizator socialne mreže je poklic prihodnosti, program izvaja osem višjih strokovnih šol po Sloveniji.
Objavljeno
21. september 2017 19.28
Božena Križnik
Božena Križnik
Med poklici, ob omembi katerih večina ljudi samo vprašujoče skomigne z rameni, je tudi organizator socialne mreže. Stroka trdi, da je to eden izmed poklicev prihodnosti. Zanimanja za ta program je veliko, zato ga izvaja osem višjih strokovnih šol po Sloveniji. Mariborska fakulteta Doba je prve študente v ta program vpisala že v šolskem letu 2008/2009, GEA College denimo pa bo letos v dveletni program Organizator socialne mreže vpisala tretjo generacijo študentov.

»V program se večinoma vpisujejo mlajše študentke, ki želijo pomagati ljudem v svoji skupnosti in širše. Nekatere od njih že imajo izkušnje s prostovoljskim delom, želijo pa pridobiti znanja s področja socialnega varstva, reševanja konfliktov in organizacije dela,« je pojasnila Helena Vogrinec, ravnateljica Višje strokovne šole Doba.

Nov poklic na področju sociale


V tujini taki programi obstajajo že leta. Tudi Slovenija se je zavezala spodbujati razvoj novih poklicev na področju sociale, zato so v Dobi pripravili nov program, ki povezuje ljudi in ustanove na področju socialnega varstva. Zakaj? Ker se položaj nekaterih skupin prebivalstva v družbi spreminja, prinaša vedno večjo odtujenost, kakovost življenja se poslabšuje. Prizadeti so predvsem otroci in mladostniki, starejši ter marginalne družbene skupine.

»Današnja razvita in raznolika družba potrebuje izobražene ljudi, ki znajo ravnati s ciljnimi skupinami, ki potrebujejo drugačen način komuniciranja, drugačno obravnavo. Potrebujemo ljudi, ki jih bodo znali usmerjati in jim svetovati, da bodo lahko v celoti izkoristili svoj potencial, ljudi, ki jih bodo povezovali in jim omogočili normalno sobivanje,« pravi Nataša Makovec, direktorica in ravnateljica GEA College – Centra višjih šol. Dodaja, da je njihov program zelo praktično naravnan.

Spogledovanje s socialnim podjetništvom


Sociala in podjetništvo, ugotavljajo v GEA College, nista brez stičnih točk. »Marsikateri organizator socialne mreže ima lahko višje ambicije in življenjske cilje,« razmišlja Makovčeva. »Nekateri se na svoji poklicni poti po tihem spogledujejo s socialnim podjetništvom, ki postaja čedalje pomembnejše, in ki se bolj kot na dobiček osredotoča na vračanje družbi. Osvojene veščine – visoka čustvena inteligenca, zmožnost empatije, sposobnost prepoznavanja življenjskih stisk in problemov ljudi ter ustrezno reagiranje nanje – pa so konec koncev nepogrešljive tudi pri uspešnih podjetnikih. Tudi v poslovnem svetu mora človek znati uspešno povezovati in voditi različne posameznike in skupine.«

Medtem ko je po Makovčevi zanimanje študentov za program manjše od želenega, smo na Dobi izvedeli, da so doslej izobrazili že 296 organizatorjev socialne mreže. Zaposlili so se v institucijah socialnega varstva, nekaj pa jih je stopilo na samostojno pot. Delujejo na področju medgeneracijskega povezovanja, v različnih društvih in nevladnih organizacijah. Delo jih čaka tudi v lokalnih skupnostih, centrih za socialno delo, zavodih za zaposlovanje, domovih za starejše, materinskih domovih, kriznih centrih, nevladnih organizacijah, društvih in zasebnih organizacijah.

Razumeti stisko in pomagati

Pogoji za vpis so enaki kot za druge višješolske programe, kandidat pa mora pred tem opraviti test psihofizičnih sposobnosti z razgovorom, na katerem mora pokazati komunikativnost, odprtost, empatijo ... Šola tako dobi dragocene podatke o kandidatovih izkušnjah in jih nato vključi v program. In kaj študent pridobi? Helena Vogrinec: »Predvsem jasno razumevanje in poznavanje socialnovarstvenega področja ter sposobnost prepoznavanja in razumevanja človeških kriz in stisk, zaradi česar bodo znali usmerjati omenjene ciljne skupine na svetovalno pomoč ter jih aktivno vključiti v socialne dejavnosti.«

Nataša Makovec dodaja: »Človek, ki se odloči za ta poklic, bo ranljivim ljudem, odrinjenim na rob družbe, pomagal do boljše socialne vključenosti. Takšni posamezniki pogosto potrebujejo več pozornosti in drugačne oblike vodenja ter organiziranja. Študent med študijem razvije svoje komunikacijske sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v različnih družbenih in kulturnih okoljih, spozna socialno varstvo in je sposoben analitičnega in ustvarjalnega razmišljanja in samostojnega odločanja ter reševanja raznovrstnih problemov. Nauči se ustrezno odzivati na stisko ljudi – postane občutljiv in odprt zanje in za socialne situacije ter razume in spoštuje različnost. Pri delu je zavezan poklicni etiki in spoštovanju načela enakosti.«