Na lovu za orodjarji, varilci, ličarji ...

Podjetja si za delo v proizvodnji želijo zaposlene, ki jih je treba čim manj nadzorovati in so čim bolj samostojni.

Objavljeno
30. marec 2017 20.37
Silva Čeh
Silva Čeh

Delo v proizvodnji je po krizi in ponovni gospodarski rasti (IMF je prav ta teden izboljšal napoved rasti za Slovenijo z 1,8 na kar tri odstotke) spet zelo iskano, če ne že kar v razcvetu. To bi lahko sklepali že po velikem povpraševanju, ki ga kažejo podatki republiškega zavoda za zaposlovanje ter različnih zaposlitvenih in podobnih agencijah. 

Pri Manpowerju ugotavljajo, da so slovenski delodajalci med najbolj optimističnimi, saj so njihove zaposlitvene napovedi med najmočnejšimi v svetovnem merilu. In najvišje, 33-odstotne neto napovedi, tako Manpower, veljajo prav za zaposlovanje v proizvodni dejavnosti.

Zaposlitveni bum v proizvodni dejavnosti potrjujejo tudi pri portalu MojeDelo.com, kjer pravijo: »Delo v proizvodnji je eno izmed področij, kjer tudi pri nas zelo intenzivno oglašujejo prosta delovna mesta. Število oglasov raste, kar je posledica prebujanja podjetij po gospodarski krizi. Naročila podjetjem so redna in velika, potreba po izdelkih je ogromna, zato podjetja intenzivno iščejo delavce v proizvodnji.«

Povečano povpraševanje po proizvodnih delavcih potrjuje tudi statistika republiškega zavoda za zaposlovanje, kar kaže preglednica spodaj. Samo lani je bilo povpraševanja za 4000 ljudi več kakor leta 2015, če se bo nadaljeval trend iskanja proizvodnih delavcev, kakršen je bil v prvih dveh mesecih letos, bo lahko povpraševanje letos preseglo število 20.000. 

Največ povpraševanja v predelovalni industriji

Tudi na republiškem zavodu za zaposlovanje potrjujejo pozitivne premike pri povpraševanju po proizvodnih profilih delavcev. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) pravijo: »Največ povpraševanja po delavcih v proizvodnji je v predelovalnih dejavnostih, zahteve delodajalcev pa so zelo različne, glede na vrsto proizvodnje in stopnjo avtomatizacije.

V podjetjih, kjer je bolj avtomatizirana proizvodnja, pri delavcih ne zahtevajo več toliko fizične moči, temveč drugačne sposobnosti: sposobnost prilagajanja normiranemu delu, hitro osvojitev dela na stroju, fleksibilnost, sposobnost dela v skupini, ročne spretnosti, hitrost izvajanja nalog, sposobnost razumevanja tehničnih navodil, upravljanja strojev, poznavanje osnov računalniške tehnologije ipd.

Zahtevajo zdravstveno sposobnost (dobro fizično kondicijo, vid, sluh), delo v izmenah (tudi ponoči). Sodobna proizvodnja zahteva več specifičnih kompetenc, ki prej niso bile potrebne. Velik je tudi poudarek na varnosti, sodobni standardi zahtevajo urejeno in varno delovno okolje, zato so proizvodni prostori večinoma čisti, svetli, prezračevani in marsikje že ergonomsko prilagojeni človeku.«

Enostavnega dela je vse manj

Kakšne so glavne zahteve in pričakovanja sodobnega proizvodnega delavca: kakšna izobrazba se pričakuje, kakšne veščine, obvladovanje različnih sodobnih naprav – digitalnih, robotnih? Pri MojeDelo.com pravijo, da je dela v proizvodnih obratih, kjer bi bilo delo zelo enostavno, vedno manj.

»Vsak delavec se mora priučiti določenega spektra veščin, postopkov in ukrepov. Ponavadi pričakujejo peto stopnjo izobrazbe, osnovno tehnično predznanje, velikokrat tudi znanje upravljanja CNC-strojev. Ker so v proizvodnji bolj ali manj zahtevna mesta, se tudi profili proizvodnih delavcev razlikujejo. Delodajalci pri proizvodnih delavcih iščejo zanesljivost, natančnost in vestnost ter pripravljenost na izmensko delo.

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Delo v različnih proizvodnih obratih zahteva delovne in samostojne delavce, pri katerih so izkušnje večkrat zaželene kot pa pogoj. Proizvodni delavec mora biti pripravljen na timsko delo, ki včasih zahteva tudi nekaj fizičnih sposobnosti. Pri manj zahtevnih delovnih mestih v proizvodnji predhodno znanje ni pogoj. Delavec pa mora razumeti delo, ki ga bo opravljal, da se ga bo lahko proaktivno lotil. Vsak delodajalec v proizvodnem delavcu išče nekoga, ki ga bo treba čim manj nadzorovati, in delavca, ki potrebuje čim manj upravljanja.«

Iskana so tehnična znanja

Pogosto lahko zasledimo, da veliki zaposlovalci (npr. Revoz) lahko imajo celo težave, ker ne dobijo potrebnega števila proizvodnih delavcev, podobno že zdaj občasno napovedujejo za Magno, ki še sploh ni začela delovati. V katerih panogah je torej največ povpraševanja po proizvodnih delavcih, kakšne sodobne proizvodne delavce podjetja potrebujejo? Na ZRSZ so odgovorili: »Največ potreb je v kovinskopredelovalnih dejavnostih, kjer zahtevajo tehnična znanja ali pripravljenost na učenje in usposabljanje za pridobitev tovrstnih poklicnih znanj, veščin in spretnosti. V teh dejavnostih je veliko povpraševanja po strokovnjakih srednjega poklicnega izobraževanja kovinarstva in strojništva (orodjar, oblikovalec kovin, obdelovalec kovin, varilec, mehatronik, strojni tehnik, tudi ličar, viličarist, elektrikar ipd.).«

Tudi pri agenciji MojeDelo.com ugotovitvam, da nam v Sloveniji tako rekoč že primanjkuje ljudi, ki bi lahko ustrezali zahtevam in pričakovanjem sodobnega delovnega mesta proizvodni delavec, pritrjujejo.

Delo je podcenjeno

Pri MojeDelo.com opozarjajo, da nekaterih delavcev že danes kronično primanjkuje, predvsem bolj podkovanih, ki delajo na CNC-strojih, ki imajo tehnična predznanja in ki imajo izkušnje v kovinski industriji. In pri tem napovedujejo: »V naslednjih letih lahko pričakujemo še večje pomanjkanje kadrov na vseh področjih. Težava je tudi ta, da je delo v proizvodnji podcenjeno, zelo slabo plačano, proizvodnje so ponavadi organizirane tako, da delo poteka večizmensko, kar veliko ljudem zaradi drugih življenjsko pomembnih obveznosti ne ustreza in podobno.«

Pri MojeDelo.com tudi opozarjajo na drug, precej povezan problem – zakaj se brezposelni vedno ne odzovejo na povpraševanje podjetij in raje ostanejo doma. V tej agenciji pravijo: »Preračunavanje iskalcev dela je velikokrat zelo preprosto – zakaj bi delal za nekaj sto evrov v proizvodnji, če sem lahko za nekaj denarja tudi doma? Razlika med socialnimi transferi in rednim delom v proizvodnji ne presega psihološke meje, na kateri bi posameznik pretehtal in se zaposlil.« Ob tem pri MojeDelo.com opozarjajo tako na minimalno plačo, ki je »žal v veliko proizvodnih podjetjih še vedno izhodišče«, kakor tudi na dejstvo, da je proizvodnja pogosto predmet kritike, zlasti ko »gre za najem delovne sile kadrovskih agencij«.

Težava: strukturno neskladje

Ob naraščajočem povpraševanju po proizvodnih delavcih se je treba vprašati, zakaj je v Sloveniji še vedno blizu 90.000 nezaposlenih.

Ali to pomeni, da večina nezaposlenih ljudi preprosto ne ustreza profilu sodobnega proizvodnega delavca? Temu pritrjujejo na zavodu za zaposlovanje: »Ob pomanjkanju tovrstnih tehničnih profilov na trgu dela je izrazito tudi strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem. V evidenci brezposelnih ostaja veliko starejših od 50 let, za katere se delodajalci ne odločajo najraje, ostajajo delavci z zdravstvenimi omejitvami, visoko izobraženi mladi, ki jih to delo ne privlači, ob tem pa opazimo še razlike med regijami. V regijah, kjer je veliko povpraševanje po istovrstnem kadru, opazimo pomanjkanje. V drugih regijah takšni kadri sicer so, a se zaradi oddaljenosti ne odločajo toliko za mobilnost, posebej še če plačilo za delo ni dovolj vabljivo.«

Prekvalifikacija iskalcev zaposlitev

Logično se je torej vprašati, ali in kako se lahko prekvalificirajo iskalci zaposlitev, od visoko izobraženih do drugih, da bi lahko zadostili potrebam danes iskanega poklica proizvodnega delavca. Torej ali obstajajo programi, v katere se te skupine lahko vključijo in pridobijo ustrezna znanja, ali so tudi za to namenjene ustrezne spodbude?

Na zavodu za zaposlovanje so odgovorili, da s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja omogočajo pridobitev znanj za iskane in deficitarne poklice, omogočijo delovni preizkus na delovnem mestu pred zaposlitvijo, tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu, za nekatere ciljne skupine so možne tudi subvencionirane zaposlitve. Za tovrstne vključitve je potrebno veliko svetovalnega dela in motiviranja brezposelnih, saj se sami težje odločijo za spremembo poklica.