Tiskane izdaje
Bele strmine (zdaj še zelene) so njegova pisarna. Čeprav je na Rogli zaposlen že 24 let in pozna vsak njen kotiček, zna še vedno uživati v naravnih lepotah, s katerimi se njegovo delovno okolje ponaša. Očara ga kakšen sončni vzhod, pa ivje na drevju. Ob takšnih drobnih opažanjih je tudi najbolj naporen delovni dan Franca Ravnjaka, vodje obratovanja žičnic na Rogli, lažji.
Največ dela je zdaj
»Prav zdaj, ko se pripravljamo na zasneževanje, je dela največ. Treba je pripraviti topove, vlečnice, prinesti vso opremo na teren, opraviti tehnične preglede, obesiti sidra in sedeže. Ko je vse pripravljeno, pa čakamo prvi mraz, da lahko umetno zasnežujemo. Sledi delo s teptalnimi stroji,« je delovni urnik pred začetkom zimske sezone opisoval Franc Ravnjak, ki bo za najbolj zagrizene smučarje pognal vlečnice konec novembra.
»To so tisti, ki odprejo sezono in jo tudi končajo. Zimo sklenemo sredi aprila. V preteklosti, ko so trajale dlje, smo končali po prvomajskih praznikih,« je povedal sogovornik, ki je karierno pot na Rogli začel s sezonskim delom, hitro pa je preraslo v redno zaposlitev.
Temeljit pregled naprav
Po poklicu je elektrotehnik, na smučišču drži roko nad osmimi napravami in kakšnimi 20 sodelavci. Kakšen je njegov delovni dan med smučarsko sezono? »Če ni kakšnih težav, se dobimo pred osmo uro. Pregledamo razpored skupaj s sezonskimi delavci, damo jim še dodatna navodila, če so za tisti dan potrebna. Pregledamo teren; preden zaženemo vsako vlečnico posebej, se moramo prepričati, da ni morda kakšno drevo padlo na tla, da ni zmrzali ... Preverimo, kako je smučišče poteptano, kako so urejene proge. Če opazimo kepe, sporočimo nadzorniku,« je službene naloge našteval sogovornik. Vsaka vlečnica ima svojega strojnika in dva strežnika, eden podaja sidra, drugi nadzoruje dogajanje na izstopu.
»Preden poženemo naprave, vsak pregleda tisto, za katero je odgovoren, nato jih še jaz. Zakonodaja je zaostrena, pregled mora biti temeljit,« je opisoval delovni dan, ki ga preživi na motornih sankah, s katerih pregleduje, ali na terenu vse poteka tekoče.
Nadaljuje ga z urejanjem administracije. Rešuje tudi morebitne težave, ki se pojavijo na čitalcih smučarskih kart. Smučišče zapusti do 16. ure, ko se ugasnejo naprave. Najnapornejše so priprave za izdelavo umetnega snega, ogromno je treba postoriti za raznovrstne dogodke, eden takšnih je svetovni pokal v deskanju na snegu.
Ko je na Primorskem burja
Pridejo tudi dnevi, ki prinesejo slabo vreme. »Včasih se kaj zaplete in je treba v vetru splezati na steber pri 15 stopinjah Celzija pod ničlo,« je Franc Ravnjak povedal o nujnih zadolžitvah, ki so obiskovalcem smučišča nevidne. Resda ima čudovito pisarno v naravi, vendar se vseskozi srečuje z mrazom. »Nanj se lahko privadiš. Nujna so topla oblačila v več slojih, rokavice, obrazne maske, kapa, včasih dve,« je razkril garderobo, ki jo potrebuje v službi na prostem.
Preden zjutraj odrine proti Rogli, preveri temperaturo zraka. »Napoved redno spremljamo za nekaj dni vnaprej tudi zato, da se pravočasno organiziramo za morebitna popravila. Ko v vremenski napovedi slišim, da bo na Primorskem pihala burja, je že jasno, da bo bril veter tudi pri nas. Takrat se zares čuti pravi mraz,« je dejal.
Aprila se delovni ritem za žičničarje umiri, treba je pospraviti naprave in – smeti. »Pobiramo jih sproti, vsak na svojem območju, ampak še ogromno jih ostane. Koliko jih je, se najbolj opazi spomladi, ko sneg kopni,« je sogovornik opozoril, da turisti ne prinesejo zgolj denarja.
Ostanejo predvsem domačini
Sezonski delavci, s katerimi sodeluje, se zadnje čase pogosto menjajo. Pravi, da kdaj v dolini sreča kakšnega, ki ga povleče za rokav, češ, pred leti sta delala skupaj, a se ga več ne spomni. »Domačini ostajajo. Blizu so, čutijo tudi več pripadnosti,« je še omenil Franc Ravnjak in dodal, da številni pričakujejo, da je delo zelo preprosto.
»Po treh tednih pa se zgodba zasuka in ne zdržijo več,« je razkril izkušnje. V dobrih zimskih sezonah je delal tudi po deset ali 12 ur na dan, poldrugi mesec brez prekinitve je hodil v službo. Zdaj zakonodaja tega več ne dopušča.
Vsi za enega
Na kaj naj se pripravijo sezonski delavci, ki bi radi delali med žičničarji na Rogli? »Na zelo odgovorno delo in ekipni duh. Vsi smo za enega. Mora biti tudi precej na razpolago. Pa kaj fizičnega napora mora zdržati. Imamo svoj ritem, ki ga mladi pogosto ne zmorejo, nanje je treba biti pozoren, saj prinesejo prenosne računalnike, ves čas so tudi na mobilnih telefonih, treba jih je opomniti, da ne 'spijo', saj delajo z ljudmi,« je še poudaril sogovornik, ki se sem pa tja še spusti po progi tudi za dušo. Čas za brezskrben dopust pa nastopi v spomladansko-poletnem obdobju.
