Tiskane izdaje
Skoraj 10.900 bodočih študentov, ki so bili sprejeti na fakultete na podlagi prve prijave, se je že vpisalo na izbrane programe. Na približno 18.200 razpisanih mest se je v prvem krogu prijavilo malo več kot 14.800 mladih. Drugi prijavni rok na fakultete, ki še imajo prosta mesta, se je iztekel v torek.
Podatke o vseh razpisanih mestih in prijavah na posamezne programe, ki jih je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so z vidika potreb na trgu dela komentirali v nekaterih ustanovah, ki se ukvarjajo s kadri in podjetjih.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Edita Krajnović, Mediade, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!:
Podatki o vpisu na fakultete kažejo dvojno sliko. Razveseljivo je povečano zanimanje za vpis na tehnične fakultete, hkrati pa z vidika potreb gospodarstva in družbe osupne podatek, da v državi razpisana mesta na družboslovnih fakultetah štejemo v tisočih, na tehničnih in naravoslovnih fakultetah pa po nekaj sto ali celo nekaj deset.
Ljubljanska fakulteta za računalništvo in informatiko razpisuje 300 mest, v Mariboru je za študij mehatronike predvidenih 60 mest. Danes delodajalci v Evropi iščejo skoraj milijon IKT-inženirjev, v svetu pa 4,5 milijona podatkovnih inženirjev. Pred kratkim je mednarodno podjetje, ki je na pobudo slovenskega podjetnika razmišljalo o odprtju podjetja in delovnih mest v Sloveniji, povprašalo po številu IT-diplomantov. Ob podatku se je nasmehnilo: »To ne zadosti niti desetini naših potreb,« in denar preusmerilo v drugo državo.
Edita Krajnović Foto: osebni arhiv
Ni problem tisoč in več razpisanih mest za družboslovje samo po sebi: problem je v razmerju teh do naravoslovja in tehnike. Ne pričakujmo, da bo izzive neuravnoteženosti reševala (samo) država, ker jih ne more. Gre družbeni konsenz in odgovornost posameznikov in družbe do talentov: mladih, da aktivno raziskujejo sebe, svoje talente in trende na trgu dela ter staršev in učiteljev, da jih pri tem usmerjajo in podpirajo. In podjetij, da še naprej jasno sporočajo, kakšne profile kadrov potrebujejo danes in v prihodnosti.
Andreja Sever, vodja razvoja kadrov in izobraževanje na GZS:
Iz tabele jasno izhaja, da je interes mladih za področja, kjer je primanjkljaj strokovnjakov na trgu že leta izjemno velik in bo tako tudi v prihodnje (računalništvo in informatika, medicina, strojništvo ...), večji, kot je zagotovljenih vpisnih mest. Na takšne neskladnosti vsa leta opozarjamo.
Andreja Sever Foto: Aleš Černivec/Delo
Na GZS menimo, da bi Slovenija nujno potrebovala sistemski pristop k dolgoročnejšemu napovedovanju potreb po kadrih in kompetencah, saj smo ena redkih držav, ki takšnih napovedi ne zagotavljamo na nacionalni ravni. Prav tako bi bilo treba okrepiti in sistemsko bolje umestiti karierno usmeritev mladine v osnovnih in srednjih šolah, da bi ustrezneje povezali interes mladih s potrebami trga dela.
Alenka Blazinšek, Zavod Nefiks:
Bolj kot to, za konkretno kateri študij se mladi odločajo, je pomembno, kakšne kompetence izbrano izobraževanje prinaša. Upam si trditi, da mlade s kompetencami prihodnosti večinoma bolje opremijo naravoslovno-tehnični študiji. To so kompetence, ki omogočajo upravljanje in razvoj pametnih tehnologij, interdisciplinarno povezovanje, inovativno razmišljanje in virtualno sodelovanje. Že zdaj se dogaja, da trg dela bliskovito preskakuje na nove tehnologije in tiste, ki so mu sposobni slediti, bogato nagrajuje, tiste pa, ki kompetenčno niso dovolj usposobljeni, pušča zadaj.
Alenka Blazinšek Foto: osebni arhiv
Mladi, ki se vpisujejo na fakultete, od izobraževanja pričakujejo predvsem, da jim bo študij prinesel zaposljivost. Dvomljivo pa je, koliko jih pozna širšo sliko; na primer koliko je vseh diplomantov, ki vsako leto pridejo na trg dela s približno podobnimi kompetencami, s podobnih študijskih smeri, koliko diplomantov se potem v resnici zaposli na delovnih mestih, za katera so se izobraževali, in predvsem to, koliko so njihove kompetence dolgoročno finančno cenjene na trgu dela.
Pogost izgovor marsikaterega mladega, ki odlaga prevzemanje odgovornosti zase, je, da se tako in tako ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Slepo zaupanje v šolski sistem se je v mnogih primerih že pokazalo za neodgovorno ravnanje.
Saša Boštjančič, direktorica portala Mojazaposlitev.si:
Kaže, da se tudi mladi vse bolj zavedajo, da je družboslovcev in humanistov na trgu dela preveč in da je priložnosti za zaposlitev, razvoj in boljši zaslužek predvsem v tehničnih in naravoslovno-tehničnih poklicih. Zato nas ne preseneča povečanje zanimanja za tovrstne fakultete. Hkrati iz števila prijav lahko sklepamo, da se mladi zavedajo, da se življenjska doba podaljšuje in da so zato poklici iz nege in zdravstva med vse bolj zanimivimi in perspektivnimi.
Saša Boštjančič Foto: osebni arhiv
Presenetljivo majhen je vpis na fakultete za matematiko, čeprav je na primer analitik zelo iskan poklic. Prav tako je za poklic matematika manjši interes, a je aplikativen na različna področja delovnih mest v prihodnosti.
Spodbudno je, da je zanimanje za vpis na fakultete računalniških smeri velik, hkrati pa tudi logična posledica razvoja digitalizacije in avtomatizacije. Presenetljiv je velik interes za pedagoško fakulteto, kar lahko pripišemo privlačnemu študijskemu programu, žal pa delovnih mest za diplomante primanjkuje oziroma je zaradi ukinitve pripravništva in obveznega strokovnega izpita težje priti do prve zaposlitve. Ker danes štejejo predvsem delovne izkušnje, ustrezne kompetence, prilagodljivost in odnos do dela, je študij še vedno le usmeritev oziroma osnova za pridobitev teoretičnega znanja.
Na trgu dela pa je ogromno poklicev, za katere ni potrebna visokošolska oziroma univerzitetna izobrazba. Namreč prostih delovnih mest za kader z nižjo stopnjo izobrazbe je veliko, interesentov za opravljanje takega dela pa vse manj.
Matej Akrapovič, finančni direktor v podjetju Akrapovič:
Danes družba na splošno od mladih ne zahteva velikih odločitev. Edina, ki je pri 18 letih gotovo kar strašljiva, pa je, kaj bo tvoj življenjski poklic. Verjamem, da veliko mladih odločitev sprejme na podlagi predlogov staršev, prijatelja, informacij o zahtevnosti študija. Ker je izbira težka in mladi nimajo dovolj informacij o resničnih potrebah, je edina pot omejevanje vpisa na fakultete.
Matej Akrapovič Foto: Igor Zaplatil/Delo
Po mojem mnenju bi veljalo poleg mature kot kriterij pri vpisu upoštevati še dodatne preizkuse znanja in testne afinitete do posameznih poklicev. Morda bi na ta način lažje usmerili mlade v poklic, ki jih bo resnično veselil, saj bo le zainteresiran zaposleni lahko v svojem poklicu napredoval in tako pozitivno vplival tudi na širše gospodarstvo.
Ivan Papič, direktor kadrovske službe Skupine Sij:
Pretekla leta, če ne celo desetletje ali več, so bile družboslovne fakultete v trendu, tehnične pa so samevale. Ob pregledu letošnjih razpisanih mest in prijavah pa je zaznati, da tudi tehnične fakultete pritegnejo čedalje več študentov. Pozitivna gospodarska klima spodbuja naložbeni val podjetij, ki posledično iščejo nove delavce na trgu. Takšnih s tehničnim znanjem pa zelo primanjkuje. Mnogi so odšli v tujino, kjer imajo neprimerno bolj konkurenčne razmere za delo kot doma, za druge pa se bije »bitka za talente«. Podjetja dvigujejo plače, da zadržijo oziroma privabijo nove kandidate, tretji iščejo kandidate na Balkanu.
Ivan Papič Foto: osebni arhiv
Vendar bo potrebe po novih tehničnih kadrih kratkoročno težko zadovoljevati, ker podjetja ne iščejo zgolj fakultetno izobraženih kadrov, veliko povpraševanje je tudi po strojnih tehnikih, elektrotehnikih, ključavničarjih, električarjih ... Sistematične aktivnosti za vpis na poklicne in srednje tehnične šole je treba začeti že v osnovnih šolah ter seveda navduševati srednješolce za vpis na tehnične fakultete.
Danes je tehnična izobrazba jamstvo za zaposlitev. Naloga države je, da bolj intenzivno poseže in prevzame aktivno vlogo ter da prilagodi šolske programe potrebam gospodarstva, da bodo dijaki in študenti na trg dela prihajali s funkcionalnimi znanji, ki jih delodajalci resnično potrebujejo.
