Tiskane izdaje
Šolska spričevala danes izgubljajo vlogo edinega garanta o poklicni kompetentnosti posameznikov. Po vsej Evropi se namreč razvijajo modeli certificiranja, predvsem kot sistemi preverjanja in potrjevanja znanj, pridobljenih po neformalnih poteh.
Ob iskanju metod za merjenje kompetentnosti se težišče vse bolj prenaša na zmožnost mobiliziranja znanj, spretnosti, navad, ravnanj za opravljanje delovnih nalog v različnih okoliščinah. Formalno priznano usposobljenost, potrebno za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda, pa izkazujejo nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).
NPK torej prikazuje usposobljenost posameznika za opravljanje določenega poklica, certificiranje za pridobitev NPK pa je običajno namenjeno odraslim, ki nimajo javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi, a imajo poklicne kompetence (izkušnje, znanje, spretnosti) na določenem področju.
Prav tako so NPK dobrodošle za vse tiste, ki želijo napredovati v poklicni karieri, ne da bi morali za to pridobiti tudi višjo raven poklicne izobrazbe. NPK je v Sloveniji uvedel zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah leta 2000, do danes pa je bilo po podatkih Državnega izpitnega centra pri nas podeljenih že približno 88.000 certifikatov.
Po besedah Klementa Drofenika, višjega svetovalca za poklicne standarde in nacionalne poklicne kvalifikacije v Centru RS za poklicno izobraževanje, imamo v naši državi trenutno 278 veljavnih katalogov, ki so podlaga za postopke preverjanja in potrjevanja NPK oziroma podlaga za pridobitev NPK certifikata.
»Od vseh skupno podeljenih certifikatov NPK je bilo 45 odstotkov certifikatov podeljenih na področjih cestnih prevozov, gradbeništva in zasebnega varovanja. A pri omenjenih področjih gre za regulirane dejavnosti,« poudarja Drofenik.
Pomembna referenca
NPK za voznika/voznico v cestnem prometu je bil do leta 2009 pogoj za opravljanje cestnih prevozov. Od leta 2009 je dejavnost cestnih prevozov z zakonom o cestni prevozih regulirana s temeljno kvalifikacijo za voznika, zato je podeljevanje te nacionalne poklicne kvalifikacije popolnoma upadlo.
NPK izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja je še vedno aktualna kvalifikacija, saj omogoča tujcem izdajo ali podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja v Sloveniji. NPK za varnostnika/varnostnico pa je pogoj za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.
Preostala dobra polovica vseh skupno podeljenih certifikatov NPK pa je porazdeljena na kvalifikacije, med katerimi so najbolj aktualne maser/maserka, socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu, gozdarski sekač/gozdarska sekačica, izvajalec/izvajalka betonskih del, gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka, živinorejec/živinorejka, proizvodni procesničar/proizvodna procesničarka v farmacevtski industriji, vizažist/vizažistka, čebelar/čebelarka in druge.
Poleg tega obstaja v Sloveniji še skoraj 250 drugih kvalifikacij, za katere je bilo podeljenih po manj kot tristo certifikatov NPK. Na vprašanje, ali bodo nabor NPK v prihodnje še povečali, Drofenik odgovarja, da bo to odvisno od prejetih in potrjenih pobud za pripravo novih NPK.
Po njegovih opažanjih so najpogostejši razlogi, da se ljudje odločijo za NPK, večja možnost zaposlitve, poleg tega pa je NPK na t. i. reguliranih področjih tudi pogoj za opravljanje dejavnosti ali pogoj za zaposlitev (varovanje oseb in premoženja, gradbeništvo, gozdarstvo, oskrba na domu ipd.).
Prav tako pomembno je pridobivanje javno veljavnih listin pri zaposlenih: številna slovenska podjetja namreč NPK s pridom uporabljajo pri iskanju zaposlenih, za hitro kreiranje novih poklicev v skladu s potrebami podjetja in trga, za interna izobraževanja ter zagotavljanje večje mobilnosti v podjetju.
So pa NPK tudi dodatna referenca pri samostojnih podjetnikih, ko gre, na primer, za lažjo prodajo izdelkov domače obrti, izdelovanje spletnih strani, maserske storitve ipd. Po navedbah imetnikov NPK, so te nekakšen »uradni pečat«, da posedujejo zahtevana znanja in kakovost za opravljanje storitev.
Kot poudarja Drofenik, lahko s certifikatom NPK posameznik na trgu dela dokazuje svojo usposobljenost za določeno poklicno kvalifikacijo in je bolj konkurenčen, vendar možnost zaposlovanja narekujejo predvsem potrebe delodajalcev, ki so povezane s trenutnimi razmerami na trgu dela in manj 'papirji', s katerimi posameznik razpolaga.
»Treba je izpostaviti, da niti NPK, niti šolska spričevala in niti diplome še ne pomenijo avtomatsko zaposlitve,« priznava.
Dolgoletna tradicija v Franciji
S podatki o tem, koliko ljudi v Sloveniji se je na podlagi pridobljene NPK že samozaposlilo oziroma zaposlilo, v Centru RS za poklicno izobraževanje še ne razpolagajo; ravno izvajajo terensko analizo, s katero bodo podatek pridobili. Imajo pa zato v nekaterih državah EU že močno uveljavljen sistem priznavanja in potrjevanja neformalno pridobljenih znanj.
Takšen primer je Francija, ki se na tem področju lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, dobre zglede lahko najdemo tudi v Veliki Britaniji ter na Irskem in Nizozemskem.
»Sicer pa poskuša vedno več držav EU uvajati možnost priznavanja neformalnega oziroma priložnostnega učenja v svoje sisteme,« pravi Klement Drofenik.
