Tiskane izdaje
Veljati so začele nekatere določbe novele zakona o urejanju trga dela, ki predvsem starejše brezposelne in tiste z nižjo izobrazbo spodbujajo k iskanju dela.
Delavec se mora od januarja v razvid iskalcev zaposlitev zavoda za zaposlovanje vpisati najkasneje tri dni po odpovedi iz krivdnega razloga ali zaradi nesposobnosti, torej že med odpovednim rokom. V nasprotnem mu zavod prve tri mesece izplačuje le 60 odstotkov denarnega nadomestila za brezposelnost. Tako bodo brezposelne spodbudili k iskanju nove zaposlitve, ker je verjetnost zanjo največja v prvih mesecih po izgubi dela.
Druga novost novele zakona o urejanju trga dela velja za brezposelne z nižjo in srednjo izobrazbo (izključeni so delavci z deficitarnim poklicem). Če se bodo ti že med upravičenostjo do denarnega nadomestila zaposlili za polni delovni čas, jim bo zavod do izteka pravice do nadomestila še vedno izplačeval 20 odstotkov zadnjega izplačanega nadomestila. Do njega bodo novi zaposleni upravičeni, če bodo na delovnem mestu vsaj do konca celotnega obdobja izplačevanja spodbude. Cilj ukrepa je čim prej aktivirati brezposelne, ki imajo možnost za zaposlitev, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo, pojasnjujejo na ministrstvu.
Šele ob drugi kršitvi izključeni
Po novem bo zavod brezposelnega izključil iz razvida iskalcev zaposlitve šele ob drugi kršitvi obveznosti. Med te sodijo odklanjanje vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, zavračanje ustrezne zaposlitve ipd. Denarno nadomestilo bodo upravičencu ob prvi kršitvi znižali za 30 odstotkov, a ne pod 350 evrov bruto. Izplačevati mu ga bodo nehali ob drugi kršitvi. Brezposelnih, ki niso prejemniki denarnega nadomestila, ob prvi kršitvi ene od obveznosti ne bodo sankcionirali. Za omenjene ukrepe so se odločili, saj dosedanja strožja zakonodaja brezposelne k iskanju dela ni spodbujala.
Z novim letom je začel veljati tudi zakon o čezmejnem izvajanju storitev napotenih delavcev. Temeljni razlog zanj je bila uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdila A1. Napoteni delavci in samozaposleni ga potrebujejo za delo v drugih državah EU in Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) ter obratno. Zavod za zdravstveno zavarovanje ga po novem izda le delodajalcu, ki ni kršil določb v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom in zaposlovanjem ter redno izplačuje plače in prispevke ter poravnava davčne obveznosti.
Zakon predpisuje tudi odgovornost, ko tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Hkrati uvaja sodelovanje med državami EU pri vročitvi odločb in izterjavi kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov naložijo organi države članice, v kateri delavci delajo.
Hrvaški državljani v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Sloveniji potrebujejo dovoljenje za zaposlitev, ki ga izdajo na zavodu za zaposlovanje, kar velja do 30. junija. O tem, ali bodo prehodno obdobje za zaposlovanje hrvaških državljanov podaljšali ali zanje sprostili trg dela, bo odločala vlada.
