Tiskane izdaje
Na sodobnem trgu dela je edina konstanta – njegovo spreminjanje. »Kar velja letos, lahko, da prihodnje leto ne bo,« študentom na vsakokratnem kariernem taboru ljubljanske univerze razlaga Sabina Žnidaršič-Žagar, karierna svetovalka.
Opozarja jih na pasti pri izbiri študija, med drugim tudi na to, naj študijske smeri ne izberejo na podlagi statistike, ampak na podlagi tistega, kar jih zanima in v čemer so dobri.
Ker je univerza javna, svetuje, naj študenti hodijo na različna predavanja, četudi z njihovim študijem nimajo neposrednega stika, saj jim širijo obzorja. In to novo znanje jim bo nekoč prišlo prav.
Več priložnosti na zaprtem trgu dela
Vstop na trg dela, ki ga delimo na odprti in zaprti, je težak. Prvi je javno dostopen, saj gre za javne objave prostih delovnih mest (na spletnih portalih, v časopisu, na zavodu za zaposlovanje), drugi pa je očem skrit.
Neformalni trg dela je realnost, zato je pomembno navezati stike z mnogimi delodajalci, pošiljati prošnje tudi tistim, ki v danem trenutku nimajo razpisanih prostih delovnih mest.
Podatki ljubljanskega kariernega centra namreč kažejo, da kar 80 odstotkov ljudi najde zaposlitev z aktivnimi načini iskanja, ostali pa s pasivnimi načini. Kot poudarja Sabina Žnidaršič-Žagar, še vedno najbolj deluje komunikacija iz oči v oči.
Delodajalska plat
Delodajalci pogosto povedo, da pri iskalcih zaposlitve čutijo premalo želje in zagnanosti; mnogo kandidatov se o podjetju niti ne pozanima. Zato jim priporoča, da si pred pisanjem spremnega pisma, namenjenega točno določenemu delodajalcu, informacije o poslovanju, viziji, poslanstvu, izzivih poiščejo na spletu, v poslovnih poročilih, medijih in pri znancih, ki so že zaposleni v podjetju.
Zavedati se morajo, da delodajalci od njih pričakujejo tudi vprašanja, denimo: »Ali bom imel mentorja? Kako bo potekalo uvajanje? Kakšne so možnosti dodatnega izobraževanja?«
Mladi iskalci zaposlitve naj se zavedajo, da lahko delodajalcem prispevajo nova znanja, svežino, ideje, zagnanost, motivacijo, hkrati pa so v primerjavi z že utečenim delavcem še nepopisan list, ki ga delodajalci lahko »uformatirajo« v svojo organizacijo.
Najpozneje v letu dni po zaključku študija naj si poiščejo delo (ne glede na obliko dela oziroma tip pogodbe), saj bodo sicer izgubili stik s svojo stroko in se še težje zaposlili. Če čakajo na idealni vstop na trg dela, ga morda sploh ne bo, še svari karierna svetovalka. Pomembno je tudi to, da se ne osredotočijo zgolj na točno določeno delovno mesto, pač pa delo iščejo v širši panogi, ki jih zanima.
