Tiskane izdaje
Prav evidentiranje je po besedah komisarke za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen eden od pomembnih ukrepov za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti, saj v nekaterih državah komaj presega petino, v povprečju EU pa je malo pod slovenskim. Ukrepe je pred kratkim sprejel svet evropske komisije, države jih morajo zdaj v skladu s potrebami vpeljati v svoje delo.
Za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti, ki je po podatkih evropske komisije trikrat večja med nizko kvalificiranimi delavci, nekoliko bolj pogosto pa se z njo spopadajo moški (v strukturi dolgotrajno brezposlenih jih je 54 odstotkov), je treba okrepiti tudi individualno delo s tistimi, ki dalj časa ne dobijo dela, jim ponuditi več programov za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, in to tudi z zagotavljanjem podpornih storitev.
Razmere v Sloveniji
Na ZRSZ pravijo, da zaposlitev težje najdejo dolgotrajno brezposelne osebe, stare nad 50 let, osebe brez strokovne izobrazbe, pa tudi tisti, ki imajo terciarno izobrazbo s področja družboslovja, so iskalci prve zaposlitve ali invalidi.
Najtežje pa se zaposlijo tisti, ki ustrezajo več dejavnikom – so hkrati starejši, brez izobrazbe in imajo različne omejitve. Takšne osebe ponavadi postanejo dolgotrajno brezposelne, saj delodajalci iščejo specifična znanja in kompetence, poleg tega pa tudi izkušnje, ki jih velikokrat nimajo. Na zavodu svarijo pred posploševanjem glede vzrokov dolgotrajne brezposelnosti, saj se pri njih povezujejo tako socialni in zdravstveni problemi kot tudi za sodobni trg dela neustrezna znanja in kompetence.
Ne prilagodite se razmeram
Zaradi gospodarske krize se je zmanjšalo število delovnih mest, upadlo je povpraševanje delodajalcev po novih kadrih. Kljub temu da brezposelni aktivno iščejo zaposlitev, je nekateri ne dobijo. To vpliva na njihovo samopodobo, zaradi česar so manj prepričljivi na kasnejših razgovorih pri delodajalcih.
»Razumljivo je, da posameznik ob nenehnih zavrnitvah – delodajalci pogosto kandidatov niti ne obvestijo o rezultatu izbora – začne izgubljati zaupanje v lastno vrednost in moč, kar ga ovira pri iskanju zaposlitve,« poudarjajo na zavodu.
Posamezniki se pogosto prilagodijo razmeram, kar lahko vodi v pasivnost in nepripravljenost na spremembe, iskanje drugih virov preživetja v kombinaciji s socialnimi transferji. Nekateri se začnejo vesti neprimerno, se zatečejo k alkoholu, drugi se zaradi lastne obrambe pri iskanju krivcev obrnejo navzven – na sistem, državo, zavod.
Koliko časa naj brezposelni vztrajajo pri iskanju službe na svojem področju, na zavodu ne morejo oceniti: »Iskanje je odvisno od osebe, trga dela, okolja, osebne motivacije, finančne zmožnosti,« so jasni. Oseba, ki se prijavi v evidenco brezposelnih, dobi osebnega svetovalca za zaposlitev, s katerim se dogovorita o dejavnostih, ki so potrebne za zaposlitev.
Brezposelne obravnavajo celostno in upoštevajo specifike, ki ji imajo – zdravstvene omejitve, nizko samopodobo, neustrezno izobrazbo. Svetovalec glede na potrebe svetuje tudi s pomočjo drugih strokovnih delavcev – poklicnim ali rehabilitacijskim svetovalcem, psihologom. Podrobnosti svetovanja in smiselnost vključitve nekoga v posamične aktivnosti se opredelijo v zaposlitvenem načrtu, ki ga pripravi svetovalec.
V ospredju so različni načini za povečanje zaposljivosti; svetovalec pa brezposelnega usmerja pri postavitvi čim bolj realnih kariernih ciljev, ki upoštevajo tudi morebitno varstvo otrok ali migracijo. Brezposelnega spodbuja pri izkoriščanju priložnosti in spopadanju z ovirami.
Naloga svetovalcev je brezposelnega opremiti z znanji in kompetencami za karseda samostojno vodenje kariere. To počnejo z intervjuji, svetovanji, delavnicami in izobraževanji. »Nujno je, da osebe ne izgubijo volje, motivacije in da se kljub trenutno manj ugodnim razmeram povezujejo z drugimi; vključujejo v različne društva, interesne skupine in delavnice, kar jih bo ohranjalo aktivne, krepilo mreženje,« svetujejo.
Pridobivajte znanja, ki jih na trgu dela manjka
Za brezposelne zato izvajajo različne programe izobraževanj in usposabljanj v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. Trenutno za registrirane brezposelne izvajajo program potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), v katerih na podlagi svojih že pridobljenih znanj, ki jih predstavijo pred posebno komisijo, pridobijo NPK. Stroške krije zavod, česar pa ne gre zamenjati s prekvalifikacijami – pridobivanjem nove ali dodatne poklicne izobrazbe v formalnem izobraževanju. Tega zavod, z izjemo osnovnošolskega izobraževanja, ne financira.
Letos predvidevajo vključevanje brezposelnih oseb v neformalno izobraževanje, kjer bodo pridobivali znanje, veščine in kompetence, ki ji na trgu dela danes primanjkuje, in po katerih povprašujejo delodajalci. To so področja strojništva in obdelave kovin, transporta, gostinstva in turizma, gradbeništva, tujih jezikov in računalništva.
Tudi to ni prekvalifikacija, ampak pridobivanje znanj za opravljanje konkretnih del. Po koncu osebe pridobijo potrdilo izvajalske organizacije, ne pa novega poklica. »V okviru teh programov se bodo izvajali tudi programi po meri delodajalcev (programi tailor made), ki se oblikujejo skupaj z delodajalci oziroma delodajalskimi združenji. Ti programi so usmerjeni konkretno v poklic, po katerem je veliko povpraševanja,« utemeljujejo na zavodu.
