Nevarnost v steklenicah

Alkohola je največ v dejavnostih, ki so bolj tvegane za delovne nesreče: gradbeništvo, proizvodnja, prevozništvo.

pet, 24.11.2017, 08:00

Iztok Polanič, Pomgrad: »V naši sredini nimamo problemov z alkoholom. Ne trdim, da se na najdejo pločevinke, ampak tega je izjemno malo. Sprejeli smo interne pravilnike, prav tako pooblaščenec za varnost pri delu občasno preverja alkoholiziranost. In še to samo na gradbiščih, kjer je utemeljen sum, da prihaja do zlorab alkohola.«

Maja Kalan Pongrac, Ljubljanske mlekarne: »Varnost in zdravje sta ena od prioritet, ki ju zagotavljamo z ustreznimi pravilniki za obvladovanje teh dveh področij. Iz preventivnih razlogov, v primerih suma ali pa delovne nezgode izvajamo tudi kontrole, saj tako lahko zagotovimo najvišjo raven varnosti pri delu tako za konkretnega delavca kot tudi njegove sodelavce. K temu nas zavezuje zakonodaja, predvsem pa naša lastna skrb za kar najbolj varno in zdravo delovno okolje.«

November je mesec preprečevanja zasvojenosti – z alkoholom, prepovedanimi drogami, zdravili, digitalnimi tehnologijami, igrami na srečo, motnjami hranjenja, odnosi, delom. V podjetjih se najpogosteje srečujejo z alkoholizmom, čedalje več tudi z uporabo prepovedanih drog.

»Ko po naročilu podjetij opravljamo nadzor prisotnosti na delovnem mestu, pa se srečujemo še z drugimi oblikami. Na primer, zaposleni pride zjutraj na delovno mesto, da potrdi prisotnost, nato pa odide v igralnico,« je povedala detektivka Bernarda Škrabar na včerajšnjem strokovnem srečanju za kadrovike o prepoznavanju in obvladovanju odvisnosti v podjetjih v organizaciji portala MojaZaposlitev.

Nesreče s smrtnim izidom in z udeleženim pijanim delavcem

V organizacijah s sodelavci v detektivskem podjetju opravijo približno 300 testov alkoholiziranosti na leto, zdaj tudi že nekaj deset preverjanj prisotnosti drugih psihoaktivnih sredstev. »Od leta 2006, ko opravljam ta poklic, se delodajalci čedalje bolj zavedajo posledic, ki bi jih lahko povzročila denimo nesreča na delovnem mestu, to pa bi povzročil zaposleni pod vplivom alkohola, mamil ... Ne le da nosijo odgovornost za morebitno delovno nesrečo tega zaposlenega, poškoduje lahko tudi sodelavca. Poznam primere, ko je delavec v vinjenem stanju z viličarjem poškodoval sodelavca, tudi v Sloveniji smo že imeli delovne nesreče, v katerih je bil udeležen pijan delavec, in so se končale s smrtjo nekoga,« je opozorila Škrabarjeva in dodala, da se številna podjetja resnosti problema zavedo šele, ko se zgodi nesreča.

Okrogla miza na strokovnem srečanju za kadrovike o prepoznavanju in obvladovanju odvisnosti v podjetjih v organizaciji portala MojaZaposlitev. Foto: MojaZaposlitev.si


Podatki kažejo, da je alkohol najbolj prisoten prav v dejavnostih, ki so med najbolj tveganimi za delovne nesreče. To so gradbeništvo, proizvodnja in avtoprevozništvo. »V pisarnah so seveda nevarnosti drugačne, povezane pa so predvsem s poslovno škodo, ki jo lahko povzroči delavec, če delo opravlja pod vplivom katerega od opojnih sredstev. Vključno s tem, da zaradi zadaha, ki ga stranke vonjajo, podjetje izgublja ugled, zaposleni je manj učinkovit, povečajo se možnosti za napake in podobno,« je naštela detektivka.

Alkotesti kot preventiva

Teste alkoholiziranosti v podjetjih, na podlagi sprejetih pravilnikov, s katerimi so zaposleni seznanjeni, lahko izvajajo sami. In sicer pooblaščena oseba, ki se je pri proizvajalcu naprave naučila pravilno rokovati z alkotestom, ki mora biti tudi pravilno umerjen. Zaposlenemu, ki je povabljen na opravljanje testa, mora delodajalec zagotoviti zasebnost, poudarja Škrabarjeva. Dodaja, da v primerih, ko jih delodajalci najamejo za to storitev, ker sumijo, da je eden od delavcev pil, na test povabijo več zaposlenih, da se s tem določenega delavca ne izpostavlja.

»Ko opravljamo interventne teste, torej, na podlagi suma, da je nekdo tisti trenutek na delovnem mestu pod vplivom alkohola, se sumi praviloma potrdijo. A bolj pomembno je, da podjetja tovrstne teste opravljajo kot del preventive, ozaveščanja zaposlenih, da v službi sme alkotest pokazati samo 0,0,« je poudarila Škrabarjeva, ki je prepričana, da se bodo s tem tudi zaposleni v timih, kjer je javna skrivnost, da ima nekdo težave z zasvojenostjo, a ničesar ne ukrenejo, zavedeli odgovornosti ob nesrečah.

Ne tožimo, ampak preprečujemo nesreče

Tanja Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa se strinja, da je pomembno predvsem preprečevanje dela pod vplivom različnih substanc. V podjetjih bi morali sprejeti dogovor, jasno vizijo, da je uporaba vseh psihoaktivnih snovi prepovedana, opozarjati na nevarnosti in posledice drugačnega ravnanja.

Težava je, ocenjuje Urdih Lazarjeva, da okolje omogoča, odobrava in lahko celo spodbuja uporabo teh snovi. Na eni strani bi morala biti vodstva zgled zaposlenim, kar pomeni, da steklenice ne bi smelo biti niti v direktorjevi pisarni.

Na drugi strani pa zaposleni, ki zdaj morda od strani spremljajo sodelavca, ki ima težave z zasvojenostjo, ne bi smeli misliti, da ga bodo z najavo nadrejenemu zatožili. »Ravno nasprotno. Mogoče mu bodo tako celo pomagali, da recimo kot gradbenik ne bo nekega dne padel z delovnega odra, ali pa preprečili, da bi se občasno pitje prevesilo v odvisnost,« je opozorila sogovornica.

Tudi v veselem decembru pri vzdrževanju 0,0 ne bi smeli popuščati, je še dodala, v praksi pa opaža, da je čedalje večja težava v Sloveniji tudi odvisnost od prepovedanih drog. Rezultat na testiranjih pred zaposlitvijo je že velikokrat razlog, da delodajalec ne izbere nekega delavca. Po poročilih podjetij iz EU se leto dni po uvedbi testiranja drog na delovnem mestu pogostnost pozitivnih rezultatov prepolovi.

Prijavi sovražni govor