Tiskane izdaje
»Odkrivanje skrivnosti vesolja, torej širjenje človekovega znanja na splošno – to je pozitivna motivacija, ki te vsako jutri zbudi in se veseliš iti v službo. Tudi če te tisti dan čaka kakšno zoprno delo, te vleče naprej dejstvo, da si obkrožen z ljudmi, ki so ravno tako radovedni in iznajdljivi. Plavaš na nekem valu zanimanja in želje po več vedenja,« je Ajdovec Matevž Červ slikovito opisal izkušnjo raziskovalnega dela v Cernu, največjem inštitutu za raziskave fizike osnovnih delcev na svetu.
Tri leta je bil v okviru programa Marie Skłodowska-Curie član ekipe, ki je raziskovala, kako narediti še hitrejši detektor delcev, ki bo tudi odporen proti visokim stopnjam radiacije, v zadnjem letu pa delo nadaljuje v Cernovem odcepljenem podjetju Adam. »Tehnologijo pospeševanja protonov hočemo uporabiti za zdravljenje raka,« je pojasnil 29-letnik s čisto sveže pridobljenim doktoratom, ki ga je zagovarjal na tehnični univerzi na Dunaju.
Razlaga za laike? »V Cernu pospešujejo osnovne gradnike snovi, recimo protone, in jih zaletijo drug v drugega. Iz tega nastane na tisoče novih delcev, ki jih poskušajo uloviti in izmeriti ter tako ugotoviti njihove lastnosti. Za to lovljenje potrebujejo detektorje, ki morajo biti kar se da hitri in natančni. V Adamu izdelujemo napravo za obsevanje tumorjev s protonsko terapijo, ki je natančnejša od radioterapije. Uporablja se sicer že 20 let, a naša naprava bo temeljila na drugačni tehnologiji, kar bi moralo znižati stroške uporabe, nakupa,« je opisal Červ, kako Cern znanje, ki ga pridobijo njegovi raziskovalci, ponudi na trgu v uporabo.
Od želje z načrtnim delom do cilja
Matevž je prve podrobnejše informacije o Cernu dobil kot študent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Bil je na predavanju o tej instituciji, ki mu je takoj postala zanimiva, in se je hotel vključiti v njihovo poletno šolo za študente.
»Prijavil sem se, a s tako praznim življenjepisom s področja Cernovega dela seveda nisem bil sprejet. Že tako je težko priti zraven. Potem sem se načrtno začel izobraževati, povezal sem se tudi s podjetjem Instrumentation Technologies iz Solkana, kjer se ukvarjajo z elektroniko za pospeševalnike, in ponudili so mi študentsko delo. Naslednje leto sem se spet prijavil v Cernov študentski poletni program, ki ga delno za slovenske udeležence sofinancira tudi Institut Jožef Stefan (IJS), in mi je uspelo,« je sogovornik opisal prve korake na poti do Ženeve.
S to referenco je laže dobiti mesto v projektu v okviru programa Marie Skłodowska-Curie, ki ga financira evropska komisija. Ker Slovenija takrat ni bila članica Cerna (pred 14 dnevi je postala pridružena članica, polnopravna bo čez pet let), je bil ta program skoraj edina možnost za delo v tej ustanovi. A še preden se je prijavil, je izkušnje nabiral tudi na IJS, na oddelku za eksperimentalno fiziko delcev, kjer je tudi diplomiral.
Domov bi se vrnil zaradi zanimivega delovnega mesta
»Zelo sem bil vesel, da so me izbrali, bil sem počaščen. Ko prideš v Cern, vidiš, koliko pametnih ljudi je tam. Tudi če si prej malo samovšečen ali vase zagledan, te postavi na realna tla, ko vidiš, koliko je na svetu ljudi, ki so tako pametni, kot ti ne boš nikoli,« je bil skromen Matevž, ki je po treh letih raziskovalnega dela v Ženevi odšel iz Cerna.
»Tu je res samo peščica ljudi zaposlena za nedoločen čas. Večina je doktorskih študentov in raziskovalcev, ki ostanejo dve ali tri leta, redki na inženirskih položajih dobijo priložnost za delo pet let, potem je treba iti in zelo malo je možnosti, da bi se ponovno vrnil. Namen je izobraziti ljudi, ki naj potem v podjetjih uporabljajo svoje znanje,« je opisal sistem in pojasnil, da je približno 30 odstotkov delovnega časa kot raziskovalec preživel v laboratoriju, 70 odstotkov pa v pisarni, kjer je analiziral v laboratoriju dobljene podatke.
In kako Červ načrtuje svojo nadaljnjo karierno pot? »Zdaj sem zelo zadovoljen tu v podjetju Adam, gotovo pa bo prišel čas, ko ne bodo pomembni samo moje želje in pričakovanja, ampak tudi ženini, ki se je ravno zdaj preselila sem v Ženevo. Skupaj bova sprejemala odločitve. Se pa tudi čez deset let vidim v podjetju, ki ima enako pozitivne cilje, kot jih ima to, v katerem sem zdaj.«
Tudi možnosti za vrnitev v Slovenijo ne izključuje. A če bi se za to odločil, bi šel z nekim namenom, v kariernem smislu to ne bi bil korak nazaj, ampak zaradi zanimivega delovnega mesta. »V Sloveniji je veliko zelo dobrih in v svetu poznanih podjetij,« je dejal sogovornik, ki mu je tujina dala širši pogled na svet, odprtost.
»Nikoli si ne bi mislil, da bom nekoč član irske glasbene skupine – igram kitaro. Vsak mesec nastopamo v irskih pubih,« je pojasnil.
