Tiskane izdaje
Vsako osmo podjetje, ne glede na regijo, iz katere prihaja, velikost in dejavnost, s katero se ukvarja, je v zadnji Manpowerjevi raziskavi napovedi zaposlovanja, ki je zajemala obdobje med julijem in septembrom, napovedalo zaposlovanje. Še posebej veliko možnosti naj bi se v tem obdobju odpiralo v proizvodnih podjetjih, mesečni podatki o številu delovno aktivnih v panogah pa to potrjuje.
Glede na velike in čedalje hitrejše spremembe, ki jih narekujeta tudi tehnološki razvoj in mehanizacija, se način dela, s tem pa tudi potrebna usposobljenost kadrov v proizvodnih podjetjih spreminja. V javnosti pa pogosto prevladuje mnenje, da delavec v proizvodnji sedi za tekočim trakom in osem ur na dan opravlja ene in iste gibe, pri čemer ni prav nujno, da je z mislimi nenehno pri svojem delu.
Podjetja iz različnih industrij, ki se ozirajo za novimi močmi v svoji proizvodnji, smo vprašali, kaj pomeni delo v njihovih delavnicah, kakšne veščine in znanja morajo imeti posamezniki, ki se hočejo zaposliti pri njih.
Od poslušnosti k inovativnosti
Vodja kadrovske službe Skupine Sij Mojca Veble opaža, da so se v zadnjih letih spremenila pričakovanja in zahteve tako kandidatov za zaposlitev kot tudi delodajalcev pri zaposlovanju na proizvodna delovna mesta. To velja predvsem za delovna mesta, kjer se zahteva nenehno učenje, izpopolnjevanje, uvajanje sprememb. »Kandidati poleg rednega dela in plačila ter stalnosti zaposlitve pričakujejo urejene delovne pogoje in bolj razgibano delo, ne pa toliko rutinskega, enoličnega dela. Predvsem mlade zanimajo bolj tehnološko podprta delovna mesta,« je predstavila izkušnje Vebletova.
V preteklosti so bile ključne vrline zaposlenih v proizvodnji pridnost, vztrajnost in poslušnost; tako so z marljivim delom in počasi napredovali znotraj istega delovnega mesta. »Postati mojster/specialist v svojem delu je bilo veliko bolj cenjeno kot danes,« je Sijeva kadrovica povlekla vzporednice s preteklostjo.
Danes delodajalec pričakuje bistveno večjo fleksibilnost, več inovativnosti in sodelovanja zaposlenih pri razvoju produktov, večjo samokontrolo opravljenega dela in večjo angažiranost delavcev. Poleg ustrezne izobrazbe, to je vsaj poklicne šole, mora biti kandidat usposobljen za opravljanje različnih del (upravljati različne stroje ipd.) in hkrati tudi specializiran za več del.
Novozaposleni delavci so premalo praktični, primanjkuje jim ročnih spretnosti in samoiniciativnosti ter samodiscipline, še ugotavljajo v Siju, ki kot velik in ugleden delodajalec nima večjih težav s pridobivanjem novih delavcev. Opozarjajo pa na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov v tehničnih poklicih, metalurgov in podobnih profilov.
»To rešujemo s štipendiranjem oziroma s prekvalifikacijami. Veliko pričakujemo od napovedane uvedbe vajeniških programov, vendar mora biti sistem postavljen tako, da bo preprost, fleksibilen in privlačen za mladino,« je opozorila Mojca Veble.
Iz učnega centra v proizvodnjo
V Skupini Gorenje, kjer so zaradi povečanja naročil v prvi polovici tega leta že zaposlili 240 delavcev, septembra pa jih bodo še 300, že nekaj let ciljno zaposlujejo delavce s tehnično izobrazbo, ki jih nato dodatno usposabljajo in jih kasneje trajno vključijo v svoje delovne procese.
Iščejo delavce z zahtevnejšim tehničnim znanjem, »da lahko kompetentno sodelujejo v vse bolj kompleksnih tehnoloških procesih v Gorenjevi proizvodnji, ki so danes povsem drugačni kot pred desetletji. Ob nenehnih tehničnih izboljšavah, robotizaciji in avtomatizaciji proizvodnje morajo tudi zaposleni v proizvodnji imeti specifična strokovna znanja. Sodelavce tudi spodbujamo k dejavnemu vključevanju na področju izboljšav delovnih procesov, tako v proizvodnji kot na vseh drugih delovnih mestih. Zbiramo njihove predloge inovacij in izboljšav, ki jih tudi nagrajujemo in uvedemo v delovne procese«, je pojasnila Mateja Celin, predstavnica Gorenja za stike z mediji.
Kot pravijo, so za iskalce dela zanimivi in nimajo težav s tem, da ne bi mogli najti ustreznih kandidatov. Prav zdaj ustanavljajo učni center za področje proizvodnje, kjer bodo zaposleni mentorji usposabljali sodelavce, še preden jih bodo vključili v redno delo.
Odgovorni do svojega dela
»Za proizvodni del naše dejavnosti iščemo predvsem strokovni kader za farmacevtsko tehnologijo, izkušene tehnologe in eksperte v kakovosti. Prav tako je težje najti vodstveni kader za proizvodnjo in strokovnjake za inženiring za projektno delo, kjer pričakujemo specifična znanja tako farmacevtskih procesov kot projektnega dela in inženiringa. Pomembno je tudi, da so delavci mobilni, saj je delo vezano tudi na projekte v tujini. Potrebujemo tudi kadre za vse funkcije, ki podpirajo redno poslovanje družbe; ker je naša industrija izjemno regulirana, od kandidatov velikokrat zahteva interdisciplinarna znanja in širino pogleda tudi v mednarodno okolje,« je povedala Katarina Klemenc, direktorica korporativnega komuniciranja v Leku.
Za delo v proizvodnji iščejo predvsem farmacevte, kemike ter kandidate ustreznih tehniških in naravoslovnih smeri. Od njih pričakujejo vsaj srednješolsko stopnjo izobrazbe, pomembne so tudi njihove vrednote in veščine. »Od operaterja v proizvodnji pričakujemo osnovno računalniško pismenost, sledenje navodilom in procesom, visoko stopnjo integritete ...). Vsi naši sodelavci morajo biti pripravljeni na timsko delo, željni novih znanj in pripravljeni svoje znanje deliti z drugimi, biti morajo odprti za spremembe ter odgovorni za delo, ki ga opravljajo,« ja naštela Katarina Klemenc.
Najprej praksa, potem služba
Z mehanizacijo in novimi tehnologijami se je zelo spremenilo delo v pekarstvu. Tehnologija je peke razbremenila nočnega dela, prav tako ni več najbolj težaškega dela: »Avtomatske lopate so nadomestile ročno vnašanje kruha v peč in iz nje, vse najtežje dele peke opravlja robot,« je na splošno spremembe pri peki kruha opisala Maja Maroša, vodja marketinga v podjetju Don Don.
Delovna mesta zahtevajo veliko specializacijo, zaposleni se morajo nenehno učiti in izpopolnjevati. Poleg tega pa pekarstvo zahteva tudi nekatere tradicionalne veščine.
»Najboljši peki svoje veščine in znanje ročnega oblikovanja prenašajo na mlajše sodelavce,« je poudarila Maroša. Podjetje s Pekarno Grosuplje tesno sodeluje z lokalnim okoljem ter izobraževalnimi ustanovami, rezultat pa je, da je 90 odstotkov zaposlenih domačinov.
»Vsako leto v Pekarni Grosuplje opravlja delovno prakso deset dijakov ter dva študenta višješolskega in visokošolskega študija živilske tehnologije. Nato spremljamo, kako uspešni so v šoli v pekarski proizvodnji, med počitnicami opravljajo neobvezno delo. Po končanem izobraževanju jih zaposlimo, zaradi izkušenj pa se lahko hitro vključijo v delovne procese,« je povedala Maja Maroša ter dodala, da v podjetju podpirajo uvedbo vajeniškega sistema za ta deficitarni poklic.
