Ob urejenih odnosih nadzor ni potreben

Ugotavljanje, kdo je kam telefoniral, nezaupanje le še poglobi.

pon, 06.11.2017, 15:00
»Stopnjevanje neutemeljenega nadzora in posegov v zasebnost je odraz nemoči vodenja in ranjenih odnosov.«

V podjetjih, kjer so medsebojni odnosi slabi in se razrašča nezaupanje, vodstva odgovarjajo s še več nadzora, včasih tudi s posegi v ustavno komunikacijsko zasebnost. A prebiranje elektronske pošte, ugotavljanje, kdo je kam telefoniral in s kom se kdo sestaja, ne prinese organizacijam nič dobrega. Nasprotno, odnosi se krhajo in nezaupanje se še poglobi, pravi Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment in svetovalka vodstvom iz podjetja Urednica.

»Odnose in vodenje je treba postaviti na zdrave temelje, torej na temelje profesionalizma in zaupanja. Vodja, ki zaupa sebi in sodelavcem, razume, da obstaja zasebnost znotraj delovnega časa, in vanjo neutemeljeno ne posega. Ne le zato, ker zakonodaja tega ne dovoljuje, ampak ker zna sodelavce prav spodbuditi, da delo dobro in z veseljem opravljajo ter tako dosegajo cilje podjetja,« pravi Damjana Pondelek.

Pomembni so ljudje, ne minute, ki jih porabijo zase

Zdaj, ko je dovolj priložnosti na trgu dela, zaposleni terjajo pošten odnos, spoštovanje, varnost in zaupanje. Če v njihovem delovnem okolju tega ni, gredo drugam. »Organizacije morajo krepiti odnose in se osredotočiti na ljudi in na opravljeno delo, ne na minute, ki jih zaposleni potrebujejo zase,« opozarja sogovornica in svetuje, naj bi organizacije namesto nadzora morale ustvarjati delovno okolje, ki motivira zaposlene, ter postavljati smiselna in jasna pravila, ki jim bodo zaposleni pripravljeni slediti.

Damjana Pondelek Foto: osebni arhiv

Vodilni morajo biti pri spoštovanju teh pravil prvi in najboljši zgled ter zaupanja vredni posamezniki, ki znajo in želijo prebujati najboljše v sodelavcih. Prav tako bi morali spodbujati kulturo varnosti in neobsojanja, tako da se zaposleni o napakah pri delu lahko odkrito pogovorijo in jih odpravljajo na sistemski ravni. Krepiti bi morali tudi organizacijsko kulturo in delovno etiko, kjer ravnanja, ki ranijo, ponižujejo in jemljejo dostojanstvo, niso sprejemljiva.

Ob upoštevanju vsega tega bo po prepričanju Damjane Pondelek potreba po nadzoru zasebnosti zaposlenih dodobra izzvenela oziroma bo uporabljena redko in sorazmerno, kot je tudi mišljeno.

Prijavi sovražni govor