Tiskane izdaje
Po treh letih gospodarske rasti v Sloveniji je trg dela posrkal vse ustrezno usposobljene delavce, delež starejših, dolgotrajno brezposelnih pa ostaja na enaki ravni. Delodajalci se že pritožujejo, da ne najdejo dovolj delovne sile. Mladih, sposobnih in dela voljnih, ni (več) dovolj, starejši se hitro upokojujejo.
Ukrepati je treba takoj, da bodo učinki vsaj na dolgi rok, sicer se bomo čez deset let ubadali s hudim pomanjkanjem delovne sile. Tako je zdajšnje razmere na trgu dela v Sloveniji opisal državni sekretar na ministrstvu za delo, strokovnjak na področju pokojninskega sistema in trga dela Peter Pogačar na »kadrovskem« poslovnem zajtrku Akademije mojazaposlitev.si na temo demografskih gibanj in zaposlovanja.
Eden ključnih problemov slovenske družbe kot celote je staranje prebivalstva, ki bo imelo občutne dolgoročne posledice na trg dela. Država poskuša uskladiti trende s pokojninsko reformo in z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jih zdaj bolj kot kdaj prej usmerja na starejše brezposelne, dolgotrajno brezposelne in manj izobražene.
Samo Grki so slabši
Prva boleča točka, okoli katere se ves čas vrtijo slovenski snovalci reforme trga dela, je izrazito nizka stopnja delovne aktivnosti starejših (stopnja delovne aktivnosti starejših prikazuje delež aktivnih prebivalcev med populacijo starih od 55 do 64 let). V Sloveniji je delovno aktivnih samo 35 odstotkov generacije 55- do 64-letnikov. V EU je ta delež prek 50-odstoten, v OECD še dvignejo povprečje Azijci; v tej starosti dela prek 64 odstotkov generacije.
Do lani smo bili Slovenci po stopnji delovne aktivnosti starejših na zadnjem mestu v EU, lani so nas prehiteli Grki. Ob tem je Pogačar povedal: »Če bi me pred nekaj leti vprašali, zakaj tako, bi rekel: zaradi prenizke upokojitvene starosti in prenizkih pogojev za upokojitev. Pri nas je normalno, da se ljudje upokojijo pri 59 letih, v EU delajo dlje.« Zdaj meni, da to ni vsa resnica, a o tem v nadaljevanju.
Ogenj na olje nizke delovne aktivnosti prilivajo pričakovana demografska gibanja in s tem povezani izdatki za sistem socialne zaščite (za pokojninski sistem, pa tudi za zdravstveno nego starejših in dolgotrajno oskrbo).
Demografska projekcija je kruta, deluje na dolgi rok in je zelo natančna. Strukturo prebivalstva Slovenije do leta 2060 kaže spodnji graf: delež otrok in mladih do 19 let ostaja približno enak, delež ekonomsko aktivne populacije (prebivalstvo med 20. in 64. leti) pa se zmanjšuje na račun rasti deleža starejših od 65 let. Razmerje med aktivnim prebivalstvom in odvisno populacijo je pomembno zato, ker morajo aktivni preživljati vse ostale - vedno pičlejša skupina ljudi bo morala preživljati vedno večjo.
Za povečavo kliknite na grafiko Infografika: Delo
Pravzaprav je delež aktivnih, ki v resnici delajo, še manjši. V Sloveniji smo trenutno pri 70 odstotkih, na dolgi rok pa je naš cilj, da bi dosegli 75-odstotno stopnjo delovne aktivnosti celotne populacije starih od 20 do 65 let. Tu imamo Slovenci problem, saj na trgu dela vsako letu »zmanjka« 10.000 ljudi. Zakaj? Ker šteje generacija, ki se zdaj upokojuje in je bila rojena v 50. letih prejšnjega stoletja, vsako leto okoli 30.000 ljudi, na trg dela pa vstopa generacija, rojena v začetku devetdesetih, ki šteje okoli 20.000 ljudi.
Pogačar to poimenuje starostnozaposlitveni paradoks: »Ko utemeljuješ potrebo po pokojninski reformi, je najtežje vprašanje: kje bodo pa mladi delali, če bodo starejši ostajali zaposleni. Vprašanje, ki se sicer zdi logično, je napačno. Sam sem že zdavnaj napovedal, da se bo Slovenija čez nekaj let ubadala s pomanjkanjem delovne sile, a so se mi vsi smejali. Zdaj že manjka ustrezno usposobljenih ljudi za delo.«
Pozno vstopamo, zgodaj izstopamo
Primerjava stopenj delovne aktivnosti po generacijah v Sloveniji in drugih državah EU pokaže, da Slovenci zelo pozno vstopamo na trg dela, saj gre praktično polovica populacije študirat, v primerjavi z drugimi državami pa se zelo zgodaj umaknemo s trga dela. Še pred upokojitvijo: 35 odstotkov starostnih upokojencev se upokoji prek brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje, v resnici nehajo delati že dve leti prej.
Izhajajoč iz opisanega so na ministrstvu za delo pripravili dokument Starejši in trg dela v Sloveniji, ki je komplementaren ukrepom iz bele knjige o pokojninah. Zavedajo se, da bo treba nekaj narediti na pokojninski reformi, zaostriti pogoje za upokojevanje, dvigniti delovno aktivnost. »A če prej ne bomo spremenili trga dela, ga prilagodili starejšim, se nam bo zgodilo samo to, kar se nam je v preteklosti: povečal se bo delež brezposelnih starejših, ki čakajo na upokojitev,« je dejal Pogačar.
Za povečavo kliknite na grafiko Infografika: Delo
Stopnjo delovne aktivnosti starejših je po njegovem mnenju mogoče povečati na dva načina: da spodbudimo daljše ostajanje v zaposlitvi in da ohranjamo oziroma izboljšujemo zaposljivost starejših. Če zvišujemo dejansko upokojitveno starost, se nam hkrati dogaja, da je delež brezposelnih starejših daleč nadpovprečen. Med njimi prevladujejo dolgotrajno brezposelni in dejansko to pomeni, da se ne upokojijo in da izboljšamo njihovo zaposljivost.
A kaj se dogaja pri nas? V mednarodni anketi med starejšimi od 55 let je bilo prav v Sloveniji največ takih, ki menijo, da svojega dela ne bodo mogli opravljati do 60. leta. Na vprašanje, ali se na svojem delovnem mestu srečujejo s stresom, jih je skoraj 70 odstotkov temu pritrdilo. Glavni vzrok je slaba organizacija dela, povzema Pogačar, zato ljudje opravljajo delo, za katero niso usposobljeni, za katero ocenjujejo, da niti ni potrebno, opravljati ga morajo v zadnjem trenutku. Manevrski prostor je torej pri izboljšanju organizacije dela.
Skrajšati most do pokojnine
V Sloveniji se prek 70 odstotkov zaposlenih upokoji prvi hip, ko izpolnijo prve minimalne pogoje za upokojitev. Bonusi, ki jih je ponudila zadnja pokojninska reforma, jih ne motivirajo. Na vprašanje, zakaj, so odgovorili, da se v primerjavi z mlajšimi sodelavci počutijo manj kompetentne in gledajo odhod v pokoj kot odrešitev. To je izziv, ugotavlja Pogačar, na katerem morajo delati delodajalci in država s podpornim okoljem.
Daljše ostajanje v zaposlitvi je tudi v opreki z omenjenim 25-mesečnim čakanjem na pokojnino. Tako imenovani most do upokojitve omogoča delodajalcu in delavcu, da se dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev umakne v brezposelnost. Tega, pravi govorec, ni nikjer. A ko je predlagal, da bi upravičenost skrajšali, so se sindikati in delodajalci postavili trdno v bran veljavni rešitvi, češ da je to vsem v interesu. Vendar gredo novi predlagani ukrepi spet v smeri skrajševanja tega roka.
Akcijski načrt predvideva tudi ukrepe za večjo varnost in zdravje na delovnem mestu. Zanje je bistveno, poudarja Peter Pogačar, da jih delodajalec izvaja ves čas, vso kariero. »Ko delavec doseže 55 let, je za začetek vlaganj v njegovo zdravje prepozno.«
Starejši gredo v pokoj takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje. Foto: Mavric Pivk/Delo
Poudarek je tudi na izobraževanju in vseživljenjskem učenju. Značilnost starejših brezposelnih ljudi v Sloveniji je, da so dolgotrajno brezposelni in nizko kvalificirani (govora je o veščinah, ne o formalni izobrazbi). Skrb zbujajoče je, da ima večina ljudi po 50. letu šibke veščine, saj v njihovo izobraževanje pred tem ni nihče vlagal. Včasih tudi zato, ker delodajalec ve, da bo z delavcem opravil že pri 55 letih, ko ga bo kot brezposelnega prepustil zavodu za zaposlovanje.
Skrb za starejše - vso kariero
Odgovor na morebitno vprašanje delodajalca, zakaj bi vlagal v starejše, je preprost: ker mlajših ne bo. Čez šest do sedem let bo v Sloveniji vsak četrti delavec starejši od 55 let.
Sprejeti dokument je strateški, a vsebuje tudi akcijski načrt ukrepov, odgovorne resorje in roke za izvedbo. Pomembno pa je zavedanje: »da se začnejo ukrepi za podaljševanje delovne aktivnosti na začetku karierne poti posameznika. Le zdrav, motiviran in usposobljen delavec bo namreč lahko nadaljeval delo tudi pri višji starosti, če mu bo to seveda omogočalo delovno okolje in bodo to spodbujali tudi družbeni odnosi in vrednote.«
