Osamljeni podjetniki: težave razumejo le tisti, ki so na istem

Doma težko razumejo vsakodnevne skrbi z razvojem podjetja, plačami, organizacijo dela...

Objavljeno
18. februar 2017 23.47
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Podjetništvo gre z roko v roki s pomanjkanjem časa, stresom in še marsičem, da so podjetniki osamljeni, pa slišimo zelo malokrat. Vsaj pri nas je tako in tudi sami o tem zunaj podjetniških krogov ne govorijo radi.

V tujini nekateri ta občutek uvrščajo med največje izzive, ki bi se jih morali zavedati posamezniki, preden vstopijo v svoj posel. Na portalu Entrepreneur lahko beremo celo o »osamljenosti kot tihem ubijalcu«, pri čemer se sklicujejo na študijo raziskovalcev na Univerzi v Severni Karolini, ki je pokazala, da osamljenost lahko vodi v tveganje srčnih bolezni, kapi in raka. Ta dejavnik tveganja za omenjene bolezni postavljajo kar ob bok pomanjkanju fizične aktivnosti in diabetesu.

Za vsako ceno
motivirati zaposlene

Barbara Bregar Mrzlikar, direktorica združenja podjetnikov CEED, kjer prav tako ugotavljajo, da je osamljenost težava med podjetniki, pojasnjuje razloge: Na začetku, ko podjetje še ni toliko veliko in ne zaposluje toliko ljudi, da bi bile vodstvene funkcije razdeljene, vse sloni na eni osebi. Podjetnik sprejema vse odločitve, vodi posle, motivirati mora zaposlene.

»Njegova energija je zelo pomembna, prenašati jo mora na delavce, v pisarno mora prihajati z napolnjenimi baterijami, ne glede na to, koliko časa je delal prejšnji dan, ali je slabe volje, ali stvari v podjetju tečejo v redu ali ne. Vodja mora zaupati, predvsem pa to zaupanje tudi pokazati sodelavcem, jih motivirati, da bodo našli rešitev. Strahu nikakor ne sme prenašati med zaposlene, saj to ohromi podjetje,« je opisala Barbara Bregar Mrzlikar izpostavljenost podjetnika predvsem, kadar posli ne gredo, kot bi morali.

Barbara Bregar Mrzlikar, foto iz osebnega arhiva

Na drugi strani s težavami nočejo obremenjevati niti družine in tako težave premlevajo sami zase. Tretji vidik in še dodatni pritisk pa čutijo iz nepodpornega okolja – neuspeh, propad poslovne ideje pri nas ni družbeno sprejemljiv. »Zelo hitro obsojamo, če nekdo prizna, da nečesa ne zmore, ne ve,« pravijo na CEED.


Tipičen primer, ko se podjetnik prvič sreča s porazom, je povezan z rastjo. »Ko začne s poslom, raste, je uspešen in sčasoma vidi še druge priložnosti, nenazadnje na ta način posel hoče tudi diverzificirati, da je manj izpostavljen tveganjem. Morda se katera od teh priložnosti ne izkaže za uspešno, zaplete se lahko tudi zaradi napačne odločitve pri izbiri vodij, ko podjetje toliko zraste, da lastnik počasi prepušča posamezne odločitve drugim.

Po razumevanje k tistim z enakimi izkušnjami

In tako se podjetnik prvič potem, ko je v okolju prepoznan kot zgodba o uspehu, lahko znajde v neprijetnih okoliščinah, saj napačna odločitev ponavadi sproži tudi negativne finančne posledice, mogoče tudi zmanjševanje delovnih mest. Ker okolje ni podporno in je nekdo na primer že v preteklosti velikokrat slišal, da njegovemu poslu ne bo uspelo, je težko ohranjati prepotreben optimizem, ki ga je treba prenašati na zaposlene,« je pojasnila Bregar Mrzlikarjeva in poudarila pomen druženja, mreženja med podjetniki. V takšnih okoliščinah je dobrodošlo, da se lahko pogovori z nekom, ki razume, ponudi nasvet, podpre podjetnika, da potegne črto.

To je pogoj, da lahko nadaljuje uspešno podjetniško pot, pravi sogovornica. In takšno podporo ter razumevanje, tudi ob drugih vsakodnevnih podjetniških dilemah in skrbeh, lahko ponudijo samo tisti, ki so ali so bili v podobni situaciji.


Izkušnja detektivke in direktorice podjetja Bernarde Škrabar

Detektivka Bernarda Škrabar potrjuje, da osamljenost zagotovo je težava, s katero se srečujejo podjetniki. »Moja prednost je, da sem v poslu skupaj z možem. Prepričana sem, da sicer moje partnerstvo ne bi zdržalo tega, da večino svojega življenja namenjam poklicu, ki ga opravljam. Tudi moje vsakodnevno razmišljanje se vsaj v 90 odstotkih, če ne še več, vrti okrog posla, podjetja, kolektiva, razvoja dejavnosti, panoge nasploh, posledično tudi komunikacija in delovanje. Res je, da opravljam poklic, v katerem sem se že pred 11 leti popolnoma našla in še vedno živim zanj. Drugače gotovo ne bi zdržala vseh pritiskov, hitrega tempa, skrbi glede poslovanja, nenehnega izboljševanja, zadovoljstva strank, sodelavcev ...«

Bernarda Škrabar, foto Roman Šipić, Delo

Za druga področja življenja tako skoraj ne ostane časa. »Zelo sem vesela, ko se dobim na klepetu s prijatelji, znanci, ki so v poslu, da jih lahko kaj povprašam. Predvsem rada komuniciram z uspešnimi menedžerji, ki mi z zgledom, pozitivizmom dajejo motivacijo in ideje za delo in razvoj. Pri njih čutim, da me podporajo,« je Škrabarjeva poudarila pomen druženja z ostalimi podjetniki.

»Prijatelji težko razumejo tegobe in vsakodnevne probleme, s katerimi se srečujemo v podjetništvu. Na primer, kaj je to razvoj podjetja, skrb za plače in sodelavce, potem je tu lahko še pomanjkanje motivacije, organizacija dela, vprašanje davkov ... Veliko stičnih točk imamo, ne glede na to, ali gre za majhnega podjetnika ali menedžerja, in zato je dobro, da se družimo, da lahko vsak trenutek pokličeš človeka, ki te posluša, razume, pomaga z nasvetom.