Tiskane izdaje
V naslednjih dnevih in tednih bodo nekateri študenti in dijaki imeli čedalje večje skrbi – neopravljeni izpiti, nedokončana diploma, neopravljena matura, premalo točk za vpis na želeno fakulteto, izguba statusa ... Karierni svetovalci vsem, ki se spopadajo s temi situacijami, svetujejo, naj se otresejo skrbi in depresije, saj lahko leto brez statusa izkoristijo za napredek na študijskem in tudi osebnem področju.
Vsak študent ima med študijem možnost do dveh rednih vpisov oziroma do enega rednega vpisa in enega ponavljanja. Če to izkoristi, nima pravice do absolventskega leta, zato mu ostaneta samo še dve možnosti – pavziranje ali pa izredni vpis. Pavziranje pomeni, da si vpisan na fakulteto in nimaš statusa študenta. V tem je tudi razlika med ponavljanjem letnika in pavziranjem, saj ne moreš uporabljati pravic, ki jih imajo študenti s statusom.
Tako na Kariernem centru Univerze v Ljubljani kot na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) študentom in dijakom, ki se v naslednjem študijskem letu ne bodo mogli redno vpisati v študijski program, svetujejo, da to leto dobro izkoristijo za nadgradnjo kompetenc in izkušenj, kar jim bo po zaključenem študiju pomagalo pri iskanju zaposlitve.
»Tako bodo neugodno situacijo lahko obrnili sebi v prid,« so prepričani. Dijakom in študentom priporočajo, naj se spet vprašajo o ciljih, interesih in viziji, kaj bi v prihodnosti radi delali, in v skladu s tem načrtujejo, katere kompetence želijo v tem letu nadgraditi. Pri tem lahko pomoč poiščejo na kariernih centrih, ki delujejo na vseh univerzah po Sloveniji, in na zavodovi spletni strani, kjer najdejo pripomočke za vodenje kariere – eSvetovanje in Spleti svojo kariero.
Ohranite stik s študijem
»Najslabša od možnih odločitev je, da dijaki in študenti pavzerji popolnoma prekinejo stik s študijem in vse leto preživijo doma,« so prepričani karierni svetovalci na zavodu za zaposlovanje. Mladim pavzerjem zato svetujejo, naj si leto dobro načrtujejo, saj čas hitro mine in pogosto se zgodi, da zmanjka kak teden za študij. Tudi Maja Dizdarović iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani svetuje, naj študenti v času, ko nimajo statusa, opravijo izpite, ki so jim še preostali za napredovanje v višji letnik, in se počasi zanimajo za opravljanje obveznosti, ki sledijo v naslednjem letniku. »Velika nevarnost osipnikov je namreč, da izpadejo iz sistema in nikoli ne končajo študija,« pravi Dizdarovićeva.
»Tudi dijaki, ki želijo študirati, pa niso bili sprejeti v izbrani program, lahko začnejo priprave na študij, razmislijo o ponovnem opravljanju mature in si z morebitnim večjim številom doseženih točk povečajo možnosti za sprejem na želeno fakulteto,« svetuje Dizdarovićeva.
Na zavodu za zaposlovanje
Tiste, ki bi v času, ko so brez statusa, želeli delati, se lahko vpišejo v evidenco iskalcev zaposlitve na ZRSZ. Pri tem morajo biti pozorni na naslednje datume: dijaki, ki se ne bodo vpisali v višji letnik, se lahko prijavijo od 1. septembra dalje, dijaki zaključnega letnika in študenti, ki se ne bodo vpisali v višji letnik, pa od 1. oktobra dalje. Prijavijo se lahko osebno, po spletu ali po pošti na uradu za delo, kjer nameravajo iskati zaposlitev.
Na podlagi vpisa v evidenco iskalcev zaposlitve bodo prejemali obvestila o prostih delovnih mestih in se udeleževali kariernega svetovanja, ki ga ponuja zavod. Študenti brez statusa se lahko s svetovalci zavoda dogovorijo, kje in kako bodo iskali zaposlitev oziroma, kaj bodo storili, da bi leto kar najbolje izkoristili za pridobivanje delovnih izkušenj in za to, da bodo lahko študij nadaljevali. Na podlagi dogovora in želja jih bodo svetovalci obveščali in napotili na pogovore in delavnice učenja veščin ter jih vključevali v programe aktivne politike zaposlovanja.
Na zavodu imajo tudi svetovalce, ki mlade informirajo o iskanju zaposlitve v tujini (Eures). Tako se lahko študenti brez statusa vključijo v Evropsko prostovoljno službo in na ta način osmislijo leto prekinitve študija. V času opravljanja prostovoljne službe (do enega leta) so v dogovoru s svetovalcem še vedno prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.
S prijavo na ZRSZ pridobi osipnik status brezposelne osebe in si tako uveljavlja pravico do ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja pri občini, v kateri živi. Ima pa tudi druge ugodnosti, kot so: brezplačen vstop na umetniške in kulturne dogodke, ki jih subvencionirajo država ali občine, brezplačno članarino v knjižnicah ter morebitne druge ugodnosti, ki jih posamezne ustanove omogočajo brezposelnim osebam.
Bogatejši za še en poklic
Študenti in dijaki, ki so ostali brez statusa, lahko razmislijo tudi o možnosti enoletnega študija kje drugje. Ponavadi takšne možnosti ponujajo visoke šole, v sklopu izobraževanja odraslih pa se lahko izučite za poklic in tako povečate svoje možnosti za zaposlitev po dokončanju študija.
Če vam je za dokončanje letnika ostalo malo obveznosti, se lahko med letom pavziranja nekoliko oddaljite od študija in leto izkoristite za potovanja, delo v tujini in nabiranje življenjskih izkušenj, svetujejo karierni svetovalci. Na e-študentskem servisu pojasnjujejo, da se kljub temu, da brez statusa ne morete delati prek študentske napotnice, v nekaterih podjetjih lahko dogovorite za delo po avtorski pogodbi, s tem prihranite nekaj denarja in se odpravite v svet raziskovat dežele, za katere zaradi študija ni bilo časa, spoznate drugačne kulture in sebe. Lahko pa odidete v tujino in si tam pridobite delovne izkušnje ter hkrati spoznate, kako je živeti in delati v tujini.
Program PUM-O
S problemom, kako izkoristiti čas, ko ne izpolnjujejo pogojev za nadaljnje izobraževanje, pa se ne srečujejo samo študenti pavzerji in dijaki, ki niso bili sprejeti na želeno fakulteto, temveč tudi mladi, ki niso končali osnovne ali srednje šole. Tej skupini je za pomoč in motivacijo za nadaljnje šolanje ter pripravo na zaposlitev namenjen Program za učenje mlajših odraslih (PUM-O). Udeleženci z delom v skupini pridobijo znanja za razvijanje sociokulturnega delovanja, razvoj medosebnih odnosov, odgovornost za svoje ravnanje ter samozavest in zaupanje vase.
Kot je povedala Nastja Merc, mentorica v PUM-O Radovljica, v programu izhajajo iz tega, da udeleženci razvijejo različne poklicne in ključne kompetence. Večina udeležencev je po končanem programu bolj motivirana za šolo, iskanje zaposlitve, spet vzpostavijo in izboljšajo odnose z bližnjimi. Mladim se izboljša samopodoba, pridobijo veliko pozitivnih spodbud, ki so jim v pomoč pri dokončanju šolanja in kasneje zaposlitvi.
