Plačan, neomejen dopust? Ne, ni šala.

Praksa podjetja Mikro+Polo je učinkovita: bolniških skoraj ni, vzdušje je sproščeno, inovativne ideje dežujejo.

Objavljeno
26. julij 2017 15.09
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Marka Podgornika, direktorja mariborskega podjetja Mikro+Polo smo ujeli na dopustu na Portugalskem. »Rad si vzamem malo več prostih dni, to se mi zdi pomembno. A ne pomeni, da sem takrat izklopljen od dela, na dopustu dobim največ novih idej. Sodelavci se vedno šalijo, češ, kakšne spremembe bomo spet uvedli, ko se bom vrnil na delo,« je povedal direktor največjega dobavitelja laboratorijske opreme, pribora in kemikalij v Sloveniji.

Kljub vsemu ideja o neomejenem številu plačanih dni dopusta ni njegova. »Vedno smo imeli težave, ker so junija vsi sodelavci hoteli na dopust, da bi tako porabili starega. Da bi se temu izognili, smo se dogovorili, da bomo ves dopust porabili do konca leta, pa se je zgodba ponovila, vendar decembra. Tako ni šlo in smo iskali druge možnosti. Sodelavec, ki vsako leto odide na enomesečno potovanje in me je vedno prosil za dopust, kar sem mu seveda odobril, je tako predlagal, da bi uvedli neomejen dopust. V mislih je imel neplačanega, prebral sem primer, kako to deluje v enem od podjetij v ZDA, in se strinjal. Odločili pa smo se, da bo dopust plačan. Nekateri so na začetku mislili, da se šalim,« se je spomnil Podgornik. V podjetje z blizu sto zaposlenimi so to prakso vpeljali leta 2014.

Zaposleni so sestavili pravilnik

Sestavili so skupino sodelavcev, ki je pripravila pravilnik. Vanj so med drugim zapisali, da mora odsotnost posamezniku odobriti tisti, ki ga bo nadomeščal in bo takrat v celoti odgovoren za to, da bo delo manjkajočega delavca nemoteno teklo.

»Zanimivo se mi je zdelo, ko so ugotovili, da če ni dopusta, tudi ne more biti nadur in minusa ur, na to sam sploh nisem pomislil,« je dejal sogovornik, ki verjame v vodenje podjetja po načelu zaupanja in odgovornosti. V štiriletni praksi še ni bilo niti enega primera, da bi nekdo izkoriščal možnost, ki jo omogočajo – pri čemer so zelo verjetno edini v Sloveniji in med redkimi podjetji v svetu.

»Da stvar deluje, je zelo pomembna odgovornost vseh nas. Sodelavci so se med seboj dogovorili, kdo koga nadomešča, samoumevno je, da nekdo ne ostane doma, ko je največja gneča, če smo sredi projekta,« je pojasnil sogovornik. Dodal je, da bi v primeru, če bi kdo to za povprečnega zaposlenega nenavadno možnost izkoriščal, zanj spet začela veljati zakonska pravila.

V povprečju en dan več

Zaposleni, ki imajo mlade družine, so ponavadi na dopustu nekoliko več, kot bi bili lahko, če bi upoštevali zakon, starejši pa nekoliko manj, »v povprečju je vsak zaposleni doma dan več, kot bi bil v skladu z zakonodajo, pozitivnih učinkov pa ni mogoče meriti na ta način.

Zagotovo lahko potrdim, da bolniških odsotnosti, ki jih je bilo že prej malo, skorajda ni več, prav tako ne godrnjanja, ko mora nekdo nekoga nadomeščati. Brez težav se vse dogovorimo. Ko se je sodelavka z družino preselila v Avstralijo, je ostala zaposlena pri nas, saj je lahko delala od doma. S sodelavcem, sicer Američanom, ki je poročen v Sloveniji in je v podjetju odgovoren za stvari, ki jih ne more narediti od doma, pa smo se dogovorili, da se po daljšem obisku družine v ZDA vrne k nam,« je opisal razmere v podjetju, kjer so dobrodošli tudi otroci zaposlenih ter hišni ljubljenčki, vsako jutro pa jih pred začetkom dela čaka še brezplačen zajtrk.

Plače niso edino, zaradi česar delavci prihajajo in ostajajo, je spomnil Podgornik, ponosen, da sodelavci podjetja ne zapuščajo. »To bi bil največji strošek, saj delujemo v panogi, kjer je potrebnih kar nekaj mesecev izobraževanja, preden se novi lahko uvedejo v delo,« je opisal pomen skrbi za dobro vzdušje v podjetju.

Ki izhaja iz zaupanja, sproščenosti ter podobnih dobrih praks, ki se prenašajo od vodstva navzdol: »Če ne zaupaš drugim, ne moreš pričakovati, da bodo oni tebi. Če je družba vzpostavljena na zaupanju, spoštovanju, odgovornosti, ki se je vsak zaveda, to lahko deluje,« meni Podgornik in brez omahovanja priporoča, da še kakšno podjetje sledi njihovemu zgledu plačanega neomejenega dopusta. V večjih sistemih je organizacija dela tako še lažja, saj je več možnosti za dogovarjanje o prevzemanju obveznosti tistih, ki so na dopustu.

Velika sproščena družina

In ko se zaposleni vrnejo z dopusta? »Z veseljem pridejo v službo, ne skrbi jih, kaj bo, če gredo domov, ker jim zboli otrok. Cenijo ugodnost, ki jo imajo,« ugotavlja Podgornik in dodaja, da so tudi med dopustom, ob koncih tedna odzivni na e-pošto, čeprav tega od njih ne pričakuje. »Smo kot ena velika družina, imamo odkrite in iskrene odnose, nihče od zaposlenih me ne kliče direktor in z vsemi se tikamo,« je sogovornik predstavil še ta vidik.

Vodenje podjetja si je sicer pred 11 leti, ko ga je pri 32 letih prevzel, predstavljal drugače, o marsičem je razmišljal drugače kot zdaj. »Mislil sem, da bom v službo vsak dan hodil v obleki in kravati. Zdaj je moj cilj, da delo poteka v prijetnem okolju in sproščeno, čeprav je seveda delo, ki ga opravljamo, zahtevno in zelo resno. A v vsaki stvari je mogoče najti malo dobre volje in zabavne plati tudi,« je dejal podjetnik, ki poleti na delovno mesto pride tudi v kratkih hlačah in japonkah.

»Marsikdo, ki pride na obisk v podjetje, opazi to pozitivno vzdušje – v katerem si zaposleni upajo povedati, kar jih žuli, upajo si poskusiti nekaj novega in jih ni strah, da bodo naredili napako, saj pravimo, da so napake privilegij aktivnih. V takšnih pogojih potem tudi nove ideje kar dežujejo, za to sploh ne potrebujemo stimulacije in motivacije.«