Tiskane izdaje
Septembra letos je bilo med 22.934 registriranimi brezposelnimi v starostni skupini od 15 do 29 let (skupina 15-19 let šteje 1322 oseb) že več kot 15 odstotkov tistih, ki so na zavodu prijavljeni več kot dve leti, med njimi jih je bilo 469, ki zaposlitve ne najdejo že več kot pet let. Še slabih 23 odstotkov pa je brez dela od 12 do 23 mesecev. Delež tistih, ki delo iščejo do pet mesecev, se je od lanskega decembra zmanjšal iz 52 na 36 odstotkov, leta 2012 je bilo v tej skupini še več kot 60 odstotkov mladih.
Najbolj pereča je brezposelnost med najmlajšimi za delo sposobnimi mladimi v skupini 15-24 let, kjer po zadnjih podatkih dosega 25 odstotkov in se v zadnjih letih zmanjšuje, v generaciji 25-29 let pa je brez dela 16,9 odstotka posameznikov.
Kot izpostavljajo na zavodu, so mladi prispevali k podaljšanju povprečne dobe brezposelnosti (v letošnjem letu je v povprečju 8,4 mesece) v letu dni za 0,9 meseca. Dodajajo pa, da so v povprečju mladi brezposelni krajši čas kot starejše generacije (generacija 20-24 let na primer 6,2 meseca, generacija 25-29 let pa 7,5 meseca), ker so bolj pripravljeni sprejeti kratkoročne zaposlitve oziroma dela, ki ne ustrezajo njihovim poklicnim ciljem. Dobra tretjina izrazito dolgotrajno brezposelnih (ki so brez dela več kot leto dni) ima osnovnošolsko izobrazbo, več kot deset odstotkov pa jih ima terciarno izobrazbo in na zavodu opozarjajo, da je to »velika izguba njihovega potenciala in sredstev, ki jih je država vložila v njihovo izobraževanje. Poleg tega različne raziskave kažejo, da dlje časa, ko oseba išče zaposlitev, manj uspešna je njena kariera, tako z vidika plače kot strokovnega razvoja.«
Med dolgotrajno brezposelnimi s terciarno izobrazbo narašča delež diplomantov s področja umetnosti in humanistike (skupaj jih je 12 odstotkov) ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (41 odstotkov). Tem podatkom so na zavodu dodali še, da je bilo v študijskem letu 2014/15 največ študentov vpisanih na študij poslovnih in upravnih ved (13.184), tehniko (9934), družbene vede (8186) in izobraževalne vede ter izobraževanje učiteljev (7640).
V primerjavi z letom 2008 se je delež terciarno izobraženih med brezposelnimi moškimi povečal za dvakrat - iz dobrih šest na 12 odstotkov. Med ženskami je bila rast sicer nekaj manjša, je pa letos septembra že 27 odstotkov iskalk zaposlitve imelo fakultetno izobrazbo.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v letošnjih devetih mesecih na zavod prijavilo 21.823 mladih, od tega jih je skoraj 7000 prvič iskalo delo, več kot polovici pa delodajalec po poteku pogodbe te ni več podaljšal. Delež te skupine narašča, kar potrjuje, da se mladi pogosto zaposlujejo za določen čas. Ob tem, da se je letos iz evidence brezposelnih odjavilo 26.307 posameznikov do 29. leta starosti se jih je zaposlilo 18.514 od njih. To je približno toliko kot v celotnem letu 2012 in manj kot v enakem obdobju lani, ko je delo našlo več kot 25.700 posameznikov. Skoraj 2000 med njimi jih je prenehalo iskati delo - lani 3428 - in kot opozarjajo v evropski komisiji, bi morali prav tej skupini z ukrepi posvečati posebno pozornost, saj ko se posameznik enkrat oddalji od trga dela, zelo težko spet vstopi nanj.
»Potenciala mladih ne smemo izgubiti«
Zaradi negativnih demografskih trendov si ne moremo privoščiti, da bi zaradi sedanjega premajhnega povpraševanja na trgu dela potencial mladih začel izgubljati, navajajo na zavodu in opozarjajo na neusklajenost izobraževalnih programov s povpraševanjem na trgu dela.
Na podlagi opravljene analize mladih na trgu dela predlagajo okrepitev storitev vseživljenjske karierne orientacije, uvedbo dualnega vajeniškega sistema, ki omogoča povezovanje potreb delodajalcev z izobraževanjem, razvoj novih metod za prepoznavanje kompetenc ter njihovo uporabo tudi za posredovanje na prosta delovna mesta, podpreti razvoj podjetništva, mladim dati različne možnosti za predstavitev delodajalcem, zavod v sodelovanju z delodajalci napoveduje tudi programe institucionalnega usposabljanja za poklicne kompetence, ki so aktualne na trgu dela.
