Po sto evrov na mesec za šolanje v deficitarnem poklicu

Dijaki, ki se izobražujete za opravljanje deficitarnega poklica in ste vpisani v prvi letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja, imate še štiri dni časa – do torka, 20. septembra, da oddate vlogo za prejemanje štipendije. Ta znaša 100 evrov na mesec.

Štipendije javni sklad za razvoj kadrov in štipendij podeljuje za vsa tri leta šolanja, prejemate pa jo lahko sočasno z državno in drugimi štipendijami, izključuje se zgolj s kadrovsko, in ne vpliva na višino otroškega dodatka.

Dodatni pogoji zaradi začetnih težav

Tovrstne štipendije podeljujejo drugo leto zapored; v prvem so imeli nemalo težav zaradi množičnih prijav. Ker je bilo teh več od predvidenega števila 1000 podeljenih štipendij in ker je bil eden od pogojev za prejemanje tudi načelo »kdor prej pride, prej melje«, je bila pred sedežem sklada gneča, sesul se je računalniški sistem.

Potem so v ponovljenem razpisu namesto hitrostnega pogoja uvedli pogoj višje povprečne ocene v zaključnem razredu osnovne šole in dodatni pogoj višje povprečne ocene izbirnih predmetov, ki veljata tudi tokrat. Vloge tako razvrstijo po prvem merilu; če pa ima več dijakov enako povprečno oceno, se njihove vloge razvrstijo še po povprečnih ocenah izbirnih predmetov. Če so kandidati tudi potem izenačeni v povprečni oceni, štipendijo dobijo vsi vlagatelji, ki imajo tisto povprečno oceno, ki prva preseže število 1000 štipendij. Sredstva za dodatne štipendije prispeva ministrstvo za delo. Na sklad je lani v ponovljenem razpisu prispelo kar 7677 vlog.

Preveč diplomantov, premalo dijakov s poklicno izobrazbo

S štipendijami želi država popraviti neskladja na trgu dela. Njegove potrebe namreč niso usklajene s strukturo diplomantov, zaradi česar se mladi težko zaposlijo. Prav tako je diplomantov preveč, premalo pa je tistih s poklicno in srednjo strokovno izobrazbo. V zadnjih letih se je vpis mladih v nižje in srednje poklicne šole znižal s 27,2 odstotka v letu 2000/2001 na 16,2 odstotka v šolskem letu 2010/2011.

Medtem pa se je vpis v gimnazije, štiriletne in petletne strokovne in tehniške programe, ki omogočajo prehod na terciarno raven – torej na fakultete in visoke šole – povečal. V terciarno raven je bilo v študijskem letu 2013/2014 vključenih 46,2 odstotka mladih med dvajsetim in štiriindvajsetim letom oziroma slabih trinajst odstotnih točk več kot pred trinajstimi leti.

Napovedi kažejo, da se bodo ta neskladja še poglabljala, zlasti na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Do leta 2020 namerava zato država v novo štipendijsko shemo vključiti 4000 mladih; slabe tri četrtine (2800) iz Vzhodne kohezijske regije in dobro četrtino (1200) iz Zahodne. Za projekt je namenjenih nekaj manj kot štirinajst milijonov evrov, od katerih Evropska unija prispeva dobrih enajst, preostanek pa država.

Pojavili se bodo novi poklici

Deficitarne poklice so na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije skupaj z zavodom za zaposlovanje, ministrstvom za delo, ministrstvom za izobraževanje, ministrstvom za gospodarski razvoj, gospodarsko zbornico, obrtno-podjetniško zbornico in statističnim uradom določili za obdobje 2015–2019. Kakšne pa bodo potrebe potem?

»Z gospodarskim razvojem se bodo gotovo pojavili tudi nekateri novi poklici in s tem potrebe za opravljanje teh poklicev. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela pa je skoraj nemogoče napovedati, kakšne bodo razmere in povpraševanje na trgu dela čez 5 ali 10 let,« pojasnjujejo na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.

Razlike med regijami

Pomanjkanje nekaterih poklicev je po državi razpršeno. Pri razkoraku med številom razpisanih prostih mest v posameznih izobraževalnih programih in številom vpisanih dijakov na skladu opažajo, da je v kohezijski regiji Zahodne Slovenije najmanj zanimanja za poklice: kamnosek, dimnikar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, izvajalec suhomontažne gradnje, klepar-krovec in mesar. V Vzhodni kohezijski regiji pa se dijaki, podobno kot na zahodnem delu, najmanj zanimajo za opravljanje poklicev: kamnosek, dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, klepar-krovec in slikopleskar-črkoslikar.

Kako rešiti problematiko tudi regionalno? V razpisu namreč regijsko pomanjkanje ni zajeto, zato so ta problem začele reševati nekatere občine, ki pripravljajo svoj nabor deficitarnih poklicev. Za občino Ajdovščina je tako denimo Ljudska univerza pripravila analizo potreb gospodarstva po kadrih, na podlagi katere podeljujejo občinske deficitarne štipendije. Z njo so s pomočjo vodenja pogovorov s podjetji ugotavljali, po katerih poklicih je največ povpraševanja in kateri bodo najbolj zaposljivi v prihodnjih desetih letih

Mlade privabiti z mentorstvom

V Ajdovščini je bilo lani po podatkih Ajpesa 1434 podjetij, od katerih so v svojo raziskavo vključili 226 podjetij. Anketirana podjetja v naslednjem desetletju nameravajo zaposliti 604 osebe, od tega največ zidarjev, pekov, natakarjev, oblikovalcev kovin, avtoserviserjev, voznikov, kuharjev, strojnih tehnikov, elektrotehnikov in gradbenih tehnikov.

Med visoko izobraženimi pa bodo iskali inženirje strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Da bi zagotovili dovolj veliko število mlade delovne sile, predlagajo, da bi mlade za naravoslovne in tehnične poklice navdušili z mentorstvom, ki ga za zdaj uporablja le četrtina anketiranih podjetij.