Največ rezerv je v nedelujočih timih

Timbilding je v farmaciji, trgovini, IT, financah del strategije, kultura načrtnega dela na tem področju pa se širi.

pon, 11.09.2017, 12:00

Timsko delo je eden od osnovnih dejavnikov, ki vpliva na uspeh podjetja. Druženje ekip zunaj delovnega mesta je priložnost, da se člani še bolj povežejo med seboj in da se prebije led ob prihodu novih sodelavcev.

V podjetju 6Q, kjer so razvili aplikacijo za učinkovito merjenje zadovoljstva zaposlenih, ki pomaga pri izboljšanju komunikacije, poudarjajo, da tovrstna srečanja izboljšujejo komunikacijo med zaposlenimi, dvigajo njihovo moralo in motivacijo, zaposleni se bolje spoznajo, tako da se tudi lažje razumejo, ugotovijo, katere so močne in katere šibkejše točke drug drugega.

Predlagajo več načinov krepitve timskega duha: prostovoljsko delo, športne aktivnosti (s pridihom tekmovanja), izleti, večerno druženje ob pijači, prigrizku ali skupen obisk lokalne prireditve, aktivnost, primerno letnemu času, na primer smučarski ali plavalni dan, izlet na prvi pomladni dan, dogodki v naravi, kot so pikniki, kampiranje, adrenalinski dan.

Načrtovano delo na gradnji tima, ne zabava

Podjetja si čedalje pogosteje pomagajo s strokovnimi timbildingi, zanimanje se tudi v Sloveniji vsako leto povečuje. Zanje se odločajo vsa podjetja, pri čemer imajo večja to ponavadi že vključeno v izobraževalne načrte, manjša pa jih v svoj urnik dostikrat vključijo kot zabavo ali nagrado, ki ji želijo dodati vsebino.

»Nekatere panoge imajo kulturo timskega dela bolj živo kot druge in z njimi tudi največkrat delamo. To so predvsem IT, farmacija, finančne institucije in trgovci. Gradnja timov je že dolgo del strategije teh podjetji, se pa kultura načrtnega dela na razvoju timov razvija počasi širi tudi v druge panoge,« ugotavlja David Šturm iz Teambuilding akademije (TBA) in dodaja, da s timbildingom utrjevanje vezi zagotovo dosežejo, to je osnova, gre pa pri tem še za marsikaj drugega: »dvig komunikacijske kulture in ravni vodstvenih spodobnosti, vzpostavitev zaupanja ... Vsak cilj, ki je tako ali drugače povezan s timskim delom, lahko dodamo z delavnicami.«

Obstaja širok razpon aktivnosti od moderiranih delavnic do izobraževanj iz timskega dela, katerih namen je izboljšati kompetence – do aktivnih programov. To so na primer mobilna soba pobega, gradnja in dirka s sestavljenimi vozili ali igranje v gigantskem orkestru.

Osnova programov, ne glede na njihovo zahtevnost, je zabava in sproščenost, poudarjajo sogovorniki, hkrati pa izpostavljajo, da v javnosti predstava o timbildingu pogosto ni popolnoma točna. Medtem ko se nekateri dobro zavedajo, kakšen pomen imajo timski programi za dvig učinkovitosti organizacij, drugi vidijo to izključno kot zabavo.

»Težava je to, da različne agencije pod poimenovanjem timbilding ponujajo marsikaj, ki to ni: sindikalne izlete, zabave, druženja. Novoletna zabava, kjer se ga napijemo, nikakor ni timbildinški program. Ta mora imeti cilj in vodeno vsebino. Velikokrat mora biti vezan tudi na izobraževalne delavnice. Z njimi lahko jamčimo premike v ekipi. Sami od sebe se ne zgodijo,« opozarja Šturm.

Za uspešen timbilding si je treba zastaviti cilj

Dodaja, da bi se morala moderna podjetja bolj zavedati, da rezerve niso v posameznikih, ampak v povezavah med njimi, da se v dobro delujočih timih skriva njihova največja rezerva. A dela se morajo lotiti načrtno: »Pri izbiri timbildinga naj se najprej pozanimajo, kdo je izvajalec in kakšne so njegove reference. Na trgu je vse preveč agencij, ki ponujajo nekompetenčne programe.

Naslednje vprašanje pa naj bo, kaj je cilj timskega programa. Z jasno določenim ciljem lahko ponudnik timbildingov ponudi pravi program ali delavnico, s katerimi bo ta cilj dosežen. Če pa cilj ni jasno določen, morda sploh ne potrebujejo ponudnika timbildinških storitev, ampak kaj drugega,« pravi Šturm.

Prijavi sovražni govor