Tiskane izdaje
Ljubljana – Uspešne slovenske podjetnice so bodočim podjetnicam razkrile svoje izjemne dosežke, a z njimi delile tudi svoje usodne padce, ki so jih – seveda – premagale. Nagovorile so jih ob zagonu projekta We Inspire: Podjetnice navdihujejo.
Na enem mestu so se včeraj v Ljubljani srečale uspešne podjetnice, na drugi pa tiste, ki so na začetku podjetniške poti, je uvodoma dejala Barbara Bregar Mrzlikar, direktorica podjetniške mreže CEED, ki je skupaj z ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji in še nekaj drugimi institucijami, tudi organizatorka srečanja in celotnega projekta We Inspire; Podjetnice navdihujejo. Čeprav za podjetništvo naj ne bil tako usodno pomemben spol, se očitno še (pogosto) izkaže, da temu vendarle ni tako.
Obstajajo določene izkušnje, ki jih lahko poda le ženska podjetnica ženski podjetnici, je dejala Bregar Mrzlikarjeva. Projekt WE Inspire je celoletni program, ki bo nudil podporno okolje tako pri izobraževanju kot drugih potrebnih podporah ženskam, ki se odločajo za podjetniško pot. Poleg usposabljanja tudi mentorsko pomoč izkušenih podjetnic ali podjetnikov, na koncu pa bodo tiste z največjim potencialom tudi finančno nagradili.
Pri teh prizadevanjih jih podpira tudi ameriška država, zavedajoč se, da je podjetništvo priložnost za vse. Več kakor 100 podjetnic je nagovoril tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley, ki je povedal, da je program zelo pomemben, znotraj ameriške podpore enakosti spolov in izboljšanja njihovega statusa je bilo v zadnjih sedmih letih za to namenjenih 70 milijonov dolarjev, zdaj je v ta projekt vključena tudi Slovenija.
Ana Roš, svetovna kuharska mojstrica iz Hiše Franko, je doživeto povedala svojo zanimivo življenjsko odločitev, ki ji očitno glede na družinsko zaledje in ambicije ni bila prvotno namenjena, a se je kot diplomirana mednarodna diplomantka šele pri 30 letih letih odločila, da bo »zgolj« kuharica.
Ana Roš Foto: Voranc Vogel/Delo
Zdaj je svetovna kuharska sila, ki jo prepoznavajo na cesti v Avstraliji, na kavi v New Yorku. Čeprav je tudi povedala, da vse zgodbe, v katere se je podajala, niso bile idealne in je lahko včasih vse potekalo prav tako, kot ne bi smelo; na nekem »tekmovanju« kjer je bila edina ženska med samimi moškimi kuharskimi mojstri je prav njo ugriznil pes in pičila čebela ...
Bodočim podjetnicam je povedala, da je seveda pomembno loviti ravnovesje med javnim in zasebnim življenjem. In priznala, da se morajo ženske vendarle bolje dokazati, da so dobre (podjetnice, mojstrice), a ko jim to uspe, potem tudi moški svet to prizna.
Barbara Humar, direktorica podjetja Linea Snella je razkrila svojo izjemno podjetniško pot, ki jo je na vrhu pripeljala do vrtoglave 400-odstotne rasti. A prav v tem največjem zanosu uspeha je ugotovila, da ji podjetje razpada zaradi prevelikega zaupanja v najbližje družabnike v podjetju.
Doživeto je razkrivala, kako je bilo podjetje v soju mednarodne rasti, v resnici pa so bili njegovi temelji porušeni. In koliko energije je vložila, da se je kot direktorica, ki je bila formalno za vse odgovorna, spet dvignila in uspela. Seveda s timom, ki ji je zaupal. Naj vas moja zgodba ne prestraši, ampak opogumi, je dejala Humarjeva.
Angelika Mlinar je kot koroška Slovenka svojo poklicno kariero začela v Sloveniji v evropski pisarni, a po vključitvi Slovenije v EU se je lotila svojega znanega projekta – Angelski keksi. In ni bilo malo pripomb v stilu, če ni preveč naivna, da se je iz mednarodne pravnice, ki se ji lahko obetajo dobre bruseljske službe, preselila v pekarstvo. A ta izkušnja je bila očitna dobra, saj se je po nekaj letih, takrat že v Avstriji, lotila novega start upa, takrat v politiki, je dejala Mlinarjeva.
Ana Mlinar Foto: Tomi Lombar/Delo
Oživila je takorekoč nedelujočo liberalno stranko, ki je zdaj kot stranka NEOS tako v avstrijskem kot v evropskem parlamentu, kjer je tudi sama postala evroposlanka. Eden od praktičnih naukov njene zgodbe je, poenostavljeno rečeno, če stranke ni več mogoče oživiti, potem za to nemogoče delo poiščejo žensko.
Z različnimi podjetniškimi projekti si Mlinarjeva tudi v Bruslju prizadeva podpirati pobude, da se ženske ženske podajo v podjetnštvo, saj je za ta namen tudi odprt novi portal za žensko podjetništvo We gate.
