Tiskane izdaje
Delo na soncu in zlasti ob visokih temperaturah je za zdravje škodljivo in izčrpavajoče, zato je Inštitut za medicino dela, prometa in športa skupaj z drugimi strokovnjaki nedavno zagnal kampanjo za boljše zdravje in večjo varnost delavcev, ki so pri svojem delu večinoma izpostavljeni UV-žarkom in visokim temperaturam, imenovano Varno delo na soncu.
Predstojnica inštituta dr. Metoda Dodič Fikfak pravi: »Poskušamo doseči, da bi bili ljudje manj izpostavljeni soncu zaradi velike nevarnosti melanoma, se pravi kožnega raka, ki je lahko tudi smrten.« Zato so se različni strokovnjaki skupaj lotili izobraževanja in dela z ljudmi, ki vodijo kampanjo, oblikovali zloženke, plakate, različna navodila. V kampanjo je letos vključenih sedem podjetij, tudi Dars, je povedala Dodič Fikfakova.
Na razgreta delovišča z očali in zračnimi oblekami
Navodila, kako naj ravnamo v visokih temperaturah pri delu na prostem, so logična, a jih je očitno treba vedno znova ponavljati in širiti tudi s posebno kampanjo.
»In tudi s kampanjo (če ne gre drugače) prepričati delodajalce, da se delovni čas razumno prerazporedi: z delom se začne zelo zgodaj in ne v največji vročini, ko naj bo čas za odmor oziroma umik v senco. Ljudem naj se tudi omogoči senca, zaščitna sredstva in natančno smo povedali, za katera gre,« razlaga Dodič Fikfakova.
To so kape, ščitniki – in to ne le na kapah, ampak tudi čeladah –, obleke, ki morajo biti zračne, ki imajo dolge rokave in dolge hlačnice. Očala so pomembna za vrsto delavcev, ki so izpostavljeni soncu: pri delu na cestah, na železnici, v gradbeništvu, vinogradih, na kmetijah, v solinah ...
Premične strehe nad jarki
Za dela, kot je kopanje jarkov in podobno, je pomembna uvedba premičnih streh, ki so na kolesih. Tudi zaščitne kreme imajo vedno večjo vlogo; Dodič Fikfakova pravi, da so nekatera podjetja, kot na primer Dars, kreme že doslej uporabljala na izpostavljenih deloviščih, a zdaj, tudi v okviru omenjene kampanje svetujejo, naj jih »ponudijo« v večjih posodah, da se delavci z njimi namažejo, kadar se lahko. Vedno se že zaradi narave dela in umazanosti pač ne morejo.
Posode z vodo so že tako rekoč zakon. To naj bo primerno hlajena voda, pravi predstojnica inštituta za medicino dela, ne pa sladke in gazirane pijače. Ljudem naj se omogočijo lokalne hladilne naprave, prenosni hladilniki, ob katerih se lahko ohladijo v senci, pod kakšnim nadstreškom, šotorom, ko je vročina previsoka.
V kampanji Varno delo na soncu želijo z znanjem o tem, kaj je treba v izjemnih temperaturnih razmerah narediti, kako se prilagoditi in odzivati, oborožiti najprej vodje in svetovalce za promocijo zdravja. Delo na cesti in železnici je na primer drugačno kot delo gradbiščih.
Dodič Fikfakova obžaluje, da se na kampanjo niso odzvala podjetja z naše Obale: »Kjer je ogroženost, kot veste, med največjimi, govorimo o ribičih, solinarjih, delavcih na poljih ...« Kampanjo bodo v prihodnjih letih nadaljevali in jo tudi usmerjeno gradili. Poudarek pa je jasen: Neposredno sonce in UV-sevanje sta udarna, nevarna, in s tem se bomo morali v naslednjih letih še spopadati in tudi še veliko naučiti.
Nevarnosti so tudi v prostorih
Na kaj pa naj bodo ljudje pozorni v proizvodnih halah, pisarnah, ki seveda vse še zdaleč niso ob visokih poletnih temperaturah idealno ohlajene? Metoda Dodič Fikfak pravi: »Pogosto se dogaja, da ljudje klime, čeprav jo imajo, ne uporabljajo, zato se pregrevajo.« Do kdaj se v zaprtem prostoru lahko dela? »Lahko še pri 25 stopinjah Celzija, a pri 26 stopinjah je že težje in z naraščajočo temperaturo vedno težje.«
Zato svetujejo obvezno hlajenje povsod, kjer je to mogoče, a pri tem je treba upoštevati nekaj zelo konkretnih navodil. Naša sogovornica izpostavi nekaj izmed njih: vsekakor mora biti hladilna naprava postavljena tako, da snopu hlajenja niso neposredno izpostavljeni glava, tilnik in koža, kajti tako lahko pride do podhladitve posameznega dela telesa in potem sledijo težave.
Prostori naj bodo zelo konkretno ohlajeni, a vendarle naj ne dajo občutka, da je prostor preveč hladen in pod valom hladnega zraka. Izjemno pomembni so pravočasni pregledi hladilnih naprav in klime, saj so filtri od lanske uporabe umazani. Skozi umazane filtre teh naprav, poudarja Dodič Fikfakova, se prenašajo bakterije, virusi, alergični delci, in vse to ljudem lahko prinaša samo še dodatne težave.
Kakšne naj bodo razlike med zunanjo temperaturo in tisto, ki je ustrezna v delovnih prostorih? Pri izjemnih temperaturah, to je 35 stopinj in več, se to pogosto zelo individualno ureja, razlike so lahko tudi od 8 do 10 stopinj. Toda, meni, pri 25 stopinjah se lahko pri pisarniškem delu še vzdrži, pri fizičnem delu pa je že drugače, bolj obremenjujoče. Ob tem ni odveč opozorilo, naj se ljudje iz ohlajenih prostorov ne zapodijo v pregrete avtomobile.
S pravilniki proti neznosni vročini na delovnem mestu
V vročih poletnih dnevih, s temperaturami, ki presegajo 30 in več stopinj Celzija, je težko delati, zato že zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti in zdravju pri delu določata, da morajo delodajalci poskrbeti za razmere, ki so še sprejemljive za oznako varno in zdravstveno dopustno delovno okolje.
To podrobneje ureja še kar nekaj drugih predpisov, ki določajo standarde, kako naj se delodajalci in delojemalci obnašajo na izpostavljenih delovnih mestih; tako tistih, ki jih opravljajo ljudje na prostem, na primer na asfaltu, ki presega 140 stopinj Celzija, ko ga polagajo, a tudi v prostorih, delovnih halah in pisarnah, kjer lahko temperaturni jeziček hitro preskoči 28 stopinj Celzija.
Mnenja, a tudi predpisi, kako dopustna je visoka temperatura na delovnih mestih v prostorih, so različni, kar se zdi razumljivo, saj so tudi dejavnosti različne: lahko gre za pisarniško, umsko ali fizično delo, kar se seveda tudi kaže pri prenašanju vročine.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da je v prostorih mejna temperatura 28 stopinj Celzija. Ko ta zavlada zaradi poletne zunanje vročine, mora delodajalec ukrepati in doseči toplotno udobje na delovnih mestih. Med ukrepe – lahko so začasni – spadajo prerazporeditev delovnega časa, tudi krajši delovni čas, pogostejši odmori, ponudba osvežilne pijače, seveda brezalkoholne, in tudi zmanjšanje intenzivnosti dela.
Koliko je dovolj hladno?
Na delovnih mestih v zaprtih prostorih so potrebni tudi različni tehnični dolgoročnejši ukrepi, med katere sodijo klime in prezračevalniki. Tako republiški inšpektorat za delo (IRSD) na delovnem mestu priporoča, naj se pri uporabi klime upošteva ukrep 'minus 7 stopinj Celzija'. To pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru naj ne bi bila nižja za več kot 7 stopinj od zunanje.
Kot je razvidno iz prispevka Martina Kurenta iz Kliničnega instituta za medicino dela, prometa in športa Toplotna obremenitev pri delu na vročini, je idealna delovna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija za pisarniško delo, pri več kot 24 stopinjah se delovna zmožnost zmanjša za štiri odstotke, pri 26 pa pade koncentracija, pojavljajo se napake, utrujenost, izčrpanost, zato je več nezgod.
Na inšpektoratu za delo pa poudarjajo: »Ti ukrepi morajo biti opredeljeni v posebni izjavi o varnosti z oceno tveganja.« Torej v dokumentu, ki bi ga praviloma moralo imeti vsako podjetje, in ki, seveda, širok kot je, ne opredeljuje samo temperaturnih tveganj na delovnem mestu. A tudi na spletnih straneh ministrstva za delo, IRSD, Kliničnega inštituta za medicino dela je mogoče najti veliko pravilnikov in navodil, kako ukrepati v neprijetnih visokih poletnih temperaturah.
