Poslušati drug drugega gre ženskam bolje od rok

Dr. Darja Ferčej Temeljotov je vodja inovacij in nenehnih izboljšav v Sandozovem Razvojnem centru Slovenija, tudi predsednica organizacijskega odbora Regijskega Bio Campa, na katerem se že leta mladi znanstveniki preizkušajo v prenosu znanja v prakso.

Je uspešna poslovna ženska v globalnem Sandozu, lastniku Leka. Sandoz je v Berlinu v zadnjem tednu dobil nagrado za prvo mesto v kategoriji Najboljše upravljanje z idejami, Lek je pri tem zelo uspešen, saj so v Leku za celoten Sandoz pilotno uvedli projekt zbiranja idej.

Kakšen je vaš pogled na ženske v poslovnem svetu, potem ko si tudi EU že več let prizadeva, da bi bilo na vodilnih mestih podjetij več žensk?

Ženske imamo v sodobnem času in v razvitem svetu moškim precej enakopraven položaj, morda celo prednosten, če se znajdemo v kontekstu, ki poudarja pomen »ženskih kvot«. Statistike sicer kažejo nekoliko nižje plačilo žensk v primerjavi z moškimi na enakih delovnih mestih, a uspešne ženske s svojimi dosežki vedno znova izkazujejo moškim enake sposobnosti, tudi pri pogajanjih za višino plače.

Seveda pa si vse ženske niti ne želijo vrhunske kariere, nekatere so preprosto srečnejše v bolj družinskih, a za zdravo družbo nič manj pomembnih vlogah. Pri tem gre verjetno za mešanico bioloških in kulturoloških dejavnikov, a to je že druga tema.

Menim, da nam, evropskim ženskam ni slabo in lahko izbiramo med različnimi stopnjami karierne ambicioznosti, če le same pri sebi vemo, kje bomo našle ravnotežje in življenjsko zadovoljstvo.

Kakšne so vaše izkušnje biti ženska na enem od vodilnih, izpostavljenih mest velike družbe, kakor je Lek – kaj to prinaša družbi, medsebojnim odnosom, odločitvam, ki so morda drugačne v kočljivih situacijih? So morda te manj tvegane?

Lek se je z vstopom v globalno družino Novartisa v marsikaterem pogledu zelo moderniziral, saj smo se odprli v svet ter se na nove načine povezali v mednarodne in medicinske strokovne in poslovne strukture.

Posebnost teh zelo velikih sistemov je, da morajo ostati več časa elastični in prilagodljivi, ker bi sicer kaj hitro okosteneli. Treba je razumeti razlike med zelo različnimi kulturami narodov in tudi položaja žensk, raznolikost spoštovati in jo po možnosti uporabiti kot prednost za iskanje najboljših, včasih tudi presenetljivih rešitev. Znotraj Novartisa sta vključenost in raznovrstnost nekaj samoumevnega, nanju smo ponosni in jo vidim kot del organizacijske kulture.

Po več kot desetletju delovanja znotraj Novartisa se je kar nekaj Slovenk opazno uveljavilo v vrhu znanstvene in poslovne sfere, tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu.

Včasih se zdi, da bi predvsem v mednarodnih vodah lahko bilo še več uspešnih, a kaj, ko smo Slovenke in Slovenci tako radi doma. Seveda tudi s tem ni nič narobe, če smo le tako mobilni, da gremo v svet po novo znanje in ga prenesemo domov.

Mislim, da je v vsakem službenem (in širše družbenem) okolju nekaj konkurence med podobno pozicioniranimi in za napredovanje motiviranimi sodelavci, kar je tudi zdravo. Osebno nikoli nisem imela občutka, da bi se tekmovalnost in načini uveljavljanja značilno razvrščali po spolu, pri tem je pomemben predvsem značaj posameznika.

Sem velika zagovornica mešanih timov, ker verjamem, da drug drugega dopolnjujemo, nadgrajujemo in smo večkrat celo strpnejši do sodelavcev nasprotnega spola.

Za doseganje ustreznih medsebojnih odnosov in dobro pretehtanih odločitev pa je tako znotraj istega kot med različnima spoloma treba znati poslušati in slišati ter razumeti drug drugega. To pa gre ženskam pogosto bolje od rok.