»Postati hočem smetana, ne povprečen biskvit«

Občutek za gosta in vrhunsko sodobno znanje sta aduta gostinca, ki ga delodajalci hočejo najeti in obdržati, pravi Emin Tiganj.

pet, 10.11.2017, 17:30
»Marsikdaj je nekdo, ki dela v nekem majhnem lokalu na vasi, boljši v svojem poklicu kot nekdo, ki dela v vrhunski restavraciji.«

V prvem letniku študija turizma na višji strokovni šoli za turizem in gostinstvo, potem ko je za seboj imel že tudi srednješolski program turizma, je Emin Tiganj prvič praktično spoznal področje gostinstva – in ugotovil, da je to prava smer zanj. Od takrat sta minili dve leti in danes se že lahko pohvali z več lovorikami. Najbolj sveža je zmaga na tekmovanju SloSkills v kategoriji strežba, s čimer se je uvrstil na evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih EuroSkills, ki bo čez leto dni v Budimpešti. Lani pa je na mednarodnem tekmovanju študentov gostinstva in turizma na Bledu pripravil najboljši koktajl.

Kako mu je uspelo? Treba je delati, se učiti, raziskovati informacije na spletu, veliko spraševati profesorje – tako ga je tudi profesor Boštjan Humski, ki na šoli uči strokovne predmete, povabil na tekmovanje v mešanju koktajlov.

Nadomestiti pa je moral tudi osnovno znanje, ki so ga njegovi študijski kolegi dobili v srednji šoli. Na koncu drugega letnika študent pozna do 30 pijač, ki se uporabljajo za mešanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, sam jih pozna kakih 200, o vsaki lahko pove kak stavek ali dva. V šoli se naučijo filirati pomarančo in ananas ter ga postreči, on se je na tekmovanju moral znajti s košaro sadja, ki ga je bilo treba lično postaviti na krožnik in ga gostom postreči v pravilnem vrstnem redu ter vse skupaj povezati v zgodbo.

Učiti se hoče od najboljših

Prakso je opravljal v hotelu Union, preizkusil se je tudi v restavraciji Cubo, zdaj kot študent v Unionu dela že več kot dve leti in si po končanem šolanju tam želi tudi zaposlitve. »Ko sem se odločal za podjetje, kjer bi opravljal prakso, je bil Union prva izbira. Mislil sem si, da je to priložnost, da se učim od najboljših, ko se zaposliš, lahko greš stopničko niže, a imaš velike možnosti za napredovanje. V obratni smeri je bolj zapleteno,« razmišlja Emin.

Emin Tiganj Foto: osebni arhiv

S takšno filozofijo mu je uspelo priti tudi na krajšo prakso k vrhunskemu kuharju z michelinovo zvezdico Jošku Sirku na italijanski strani Brd. »V času, ko naj bi opravljali prakso v okviru šole, mi to ni uspelo, tako da sem prosil, ali me lahko sprejme zunaj uradne prakse. In smo se dogovorili. To je bila vrhunska izkušnja, ki bi jo moral dobiti vsak študent, ki dela v strežbi. Takšno postrežbo doživiš malokje, gostje enostavno morajo dobiti občutek, da so tam res zaželeni,« je bil navdušen Emin.

Mentor leto mlajši generaciji

Na podlagi zanimanja in uspeha v mešanju pijač je dobil tudi priložnost, da se preizkusi kot učitelj leto dni mlajšim študentom. Kot študent drugega letnika jih je osem pripravljal na tekmovanje v barmanstvu, in s tem je pridobil še nekaj pedagoških izkušenj. In kar se mu zdi še posebej pomembno, izkušnjo in občutke, ko je moral zbrati tri najboljše, ostale pa izločiti.

»Nikakršna težava ni zmešati dobrega koktajla. Da pijačo predstaviš skozi neko zgodbo, jo povežeš na primer s filmom, je čisto nekaj drugega. Pokazati je treba veliko kreativnosti, in kar se mi zdi še posebej pomembno, pri tem moraš biti še prodajno naravnan. Za dober koktajl gost ne bo nikoli plačal toliko, kot če mu isto pijačo predstaviš v zgodbi, mu ob pripravi ponudiš še doživetje,« je Emin predstavil še eno odliko, ki jo mora imeti dober gostinec.

In kdo je dober gostinec? Marsikdaj je nekdo, ki dela v nekem majhnem lokalu na vasi, boljši v svojem poklicu kot nekdo, ki dela v vrhunski restavraciji ali hotelu, je prepričan Emin in pojasni: zato, ker ve, kaj gostom ponuja, in dela s srcem. Gledano z drugega zornega kota, pa je dober tisti, ki ima več strokovnega znanja in lahko ustvarja bolj zapletene stvari.

»Cilj gostinca je imeti oboje, torej veliko znanja in občutek za gosta. Želim si doseči stopničko, ko bom dovolj usposobljen, da me bodo delodajalci z veseljem zaposlili. Hočem postati smetana, ki si jo vsi želijo, ne pa povprečen biskvit, ki ga lahko hitro nadomestijo. Z izobraževanji si lahko to tudi zagotoviš.

V treh letih je znanje zastarelo

Emin že zdaj vidi, kako pomembno je nenehno izpopolnjevanje, sledenje trendom v gostinstvu. Tudi če zaposliš vrhunski kader, bo že v treh letih njegovo znanje zastarelo. »Stvari se zelo hitro spreminjajo in najzahtevnejši gostje za svoje denar pričakujejo najboljše. Opazijo, če na primer postrežeš pijačo v kozarcu, ki je veljal za pravega pred tremi leti, a se je medtem trend spremenil. Gre za malenkosti, ki so zelo pomembne,« pravi in dodaja, da imajo na delovnem mestu ravno zdaj izobraževanje, na katerem se med drugim učijo, kako gostu prižgati cigaro.

Ko lastniki vidijo, da promet upada, velikokrat hočejo nadomestiti starejše delavce z »bolj kompetentnimi«, a sogovornik je prepričan, da bi morali le vložiti nekaj denarja v posodobitev znanja obstoječih zaposlenih.

Na vprašanje, kje se vidi čez deset let, pravi, da nima odgovora. Z zaposlitvijo in možnostmi kariernega razvoja v hotelu Union bi bil zelo zadovoljen, priložnosti v Sloveniji ni malo, mika ga tudi lastni posel, o tujini zelo resno za zdaj ne razmišlja, a popolnoma odpisal je ni. V mislih ima na primer Francijo, Grčijo, Španijo ali Turčijo. Denar ni vse, treba je upoštevati še druge prednosti in slabosti, je prepričan.

Res je, da nekateri od delodajalcev odhajajo tudi zaradi tega in opiše: »Gostinec, ki zaposli dve osebi, da njemu ni treba delati, seveda ne more izplačati dela vredne plače. To je narobe, saj očitno kaže, da posla nima iz pravih vzgibov – torej, ker ga poklic veseli. Zaradi enakega razloga nisem zagovornik študentskega dela, ker je glavni povod za delo ponavadi dohodek, ne pa, da opravljaš delo, ki te veseli.«

Prijavi sovražni govor