Poštenim delodajalcem naj pustijo delati

Vsak deseti, uradno zaposleni na ptujskem območju, opravlja delo v tujini. Po državnih podatkih vsaj 4500 slovenskih podjetij vsako leto pošilja delavce v tujino, ker so tam pridobila delo zanje, ki ga doma primanjkuje.

Več kot 100.000-krat jih na leto napotijo v tujino, pri tem seveda nekatere dvakrat ali še večkrat na različna delovišča v enem statističnem letu. Novi zakon o napotitvi delavcev v tujino pa bo, če bo sprejet tako, kot je pripravljen, povzročil vsaj na ptujskem območju pravo katastrofo – brez dela bi lahko ostalo vsaj 2000 ali celo 3000 zdaj zaposlenih.

Na projektih od Kitajske do Brazilije

Med kakšnimi 50 podjetji, ki imajo sedež na Ptuju in njihovi zaposleni delajo večinoma v tujini, je nastal preplah, ko so izvedeli za predlagani zakon. Prek obrtnega združenja, gospodarske zbornice in posamično so poslali pripombe na zakonski osnutek in razložili, zakaj bi bil takšen zakon zanje v resnici pogrebni marš.

»Če bo sprejet takšen zakon, lahko podjetje samo zapremo. Vseh 35 zaposlenih bo ostalo brez dela in podjetje v celoti tudi,« pravi solastnik zelo uspešnega in urejenega podjetja Dato avtomatizacija s Ptuja Anton Kodrič.

»Od svojega 21. leta delam v tujini, a to državi nič ne pomeni. Ne razumem, zakaj s takim zakonskim predlogom zdaj pritiska na nas in nam z enim predpisom popolnoma vse podre in spremeni. Nikar ne mislite, da ne bi raje delali doma, a kaj in kje naj delamo. Kje naj zaposlimo naše delavce, če ustreznega dela zanje ne najdemo.«

Predlagani zakon bo od delodajalca, ki bo hotel svojega delavca napotiti v tujino, zahteval, naj podjetje 30 odstotkov dela opravi doma, da sploh lahko začne iskati delo v tujini. Ta prag je nesprejemljiv za večino podjetij, ki so registrirana pri nas, pa veliko večino ali pa popolnoma vse delo najdejo za svoje zaposlene v tujini. Naši delavci delajo po gradbiščih od Kitajske do Urugvaja, Brazilije, da o evropskih državah niti ne izgubljamo besed.

Tam morajo dobivati plače, ki ustrezajo delavnim predpisom vsake konkretne države. Tako je delavcu, ki so ga napotili v Avstrijo, treba zagotoviti najmanj tamkajšnjo minimalno plačo, to pa je okoli 1300 evrov neto. Treba mu je izplačati regres in božičnico, drugače pač tam ni mogoče delati. Prav zaradi tega pa mnogi delavci delo v tujini še posebej iščejo in na ptujskem uradu za delo je mesečno povprečno vsaj sto ponudb domačih podjetij za delo v tujini.

Del, ki jih obvladajo ti delavci, v Sloveniji ni

»Prag 30 odstotkov opravljenega dela doma nas najbolj moti. Doma imamo težave. Dela ni. Če pa ga že dobimo, so že spet problemi. Za enega velikih naročnikov v Sloveniji smo delali, pa smo dobrega pol leta čakali na plačilo.

Saj tako ni mogoče poslovati. Kje naj torej dobimo za tretjino domačega dela za naše zaposlene? Mi težav z napotitvami, z urejanjem obrazcev A1 na zavodu za zdravstveno zavarovanje nimamo. Podjetja, ki jih imajo, pa naj si stvari pač uredijo. Pa saj vsak dan beremo, kako se do delavcev, napotenih k nam, obnašajo naši naročniki del, ki so tudi domača podjetja. Prav je, da se take stvari uredijo, a zato ni treba podirati stvari, ki dobro in pravilno tečejo,« pravi direktor podjetja RM Vuk s Ptuja Davorin Tušek, ki v tujini dobiva delo za svojih skoraj 500 delavcev.

Pri tem jih poprej podjetje samo izobražuje v lastnem izobraževalnem centru. To zimo so mnogi postavljali in opremljali refinerijo pri Dunaju, pomagali graditi jedrsko elektrarno na Finskem, lani so končali največjo papirnico v Urugvaju ...

Delavci Data avtomatike opravljajo skoraj vse delo za avtomobilsko industrijo – za Audi, BMW in Mercedes montirajo avtomatizirane proizvodne linije in vgrajujejo zapletene elektroinstalacijske sisteme, in to vse od Kitajske prek Velike Britanije do Mehike.

Dela, ki ga znajo opravljati ti delavci, doma ni. »Takšno delo je logistično zelo zahtevno, pridobivanje delovnih dovoljenj je v nekaterih državah zelo zapleteno, pa tudi izpolnjevanje vseh drugih zahtev in predpisov. Treba je poznati okolje, tamkajšnje normative, jezik, predvsem pa je potrebna vrhunska strokovnost,« je povedal Damijan Pučnik iz Data avtomatizacije.

Reference, zveze, zaupanje – vse to brez pomena?

V Sloveniji ni plačilne discipline in kulture. Tudi lastniki nekaterih drugih podjetij, ki svoje delavce večinoma napotujejo v tujino, se brezpogojno strinjajo s takšno oceno. Prav zaradi tega mnogi doslej dela doma niti niso posebej iskali, ampak so se ga bolj potrudili najti v tujini. Jim bo zdaj, ko so si pridobili reference, poslovne stike in zveze, zaupanje in sloves, neki napol domišljeni zakon vse to podrl in najboljše delavce postavil na cesto? V ostri konkurenci na svetovnem trgu namreč ostajajo le najboljši, diletanti in lovci na lahek zaslužek ponavadi morajo že po prvem slabo opravljenem delu ali nezakonitosti oditi domov.