Pravo se izplača študirati, če si res dober

Ljubljana – Na ljubljanskem višjem sodišču je na čakalni listi za pripravništvo 1064 pravnikov, ki čakajo na sklenitev delovnega razmerja, in 669 takšnih, ki bi pripravništvo opravljali volontersko. Tisti z visokim povprečjem študijskih ocen lahko računajo, da bodo na vrsti za pripravništvo prej kot v desetih letih.

Deset let je namreč povprečna čakalna doba za tiste pravnike, ki so na eni od treh pravnih fakultet pri nas študijske obveznosti opravili s slabim povprečjem. To velja za ljubljansko višje sodišče, nam je pojasnil direktor tega sodišča Janez Grden.

Odstotki so mizerni

Opravljanje pripravništva je pri nas sicer organizirano na štirih višjih sodiščih, poleg ljubljanskega še na mariborskem, celjskem in koprskem, in sicer kot pripravništvo, v katerem bodo pravniki sklenili delovno razmerje pri sodišču, in kot volontersko pripravništvo. Med volonterji pa sta dve skupini pripravnikov, in sicer tisti, ki so zaposleni pri drugih delodajalcih, in pripravniki, ki so brezposelni. Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo konec preteklega leta za pripravništvo v delovnem razmerju vpisanih 2882 kandidatov, za opravljanje volonterskega pripravništva pa 2382. Sodišča so torej lahko pripravništvo s sklenitvijo delovnega razmerja lani zagotovila le manj kot desetini kandidatov (2,5 odstotka), volontersko pripravništvo pa 1,7 odstotka kandidatom.

Najboljši v izraziti prednosti

Merili za sprejem v pripravništvo sta povprečna ocena v času študija in merilo na podlagi prednostne liste, torej liste, ki jo sodišča oblikujejo z upoštevanjem časa vložitve popolne prijave za opravljanje sodniškega pripravništva. »Kandidati za pripravništvo, ki so na dodiplomskem študiju dosegli visoko povprečje, običajno zelo hitro dobijo vabilo za nastop sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja. Po nekaj tednih. Tistim s slabšim povprečjem pa ne preostane drugega, kot da čakajo na vabilo sodišča, saj jih vedno novi diplomanti z višjim povprečjem prehitijo. Čakalna doba je zdaj deset let, vendar gre za pravnike, ki že imajo urejen delovnopravni status oziroma so že zaposleni, tako da običajno niti ne sprejmejo vabila sodišča oziroma ne nastopijo sodniškega pripravništva, pogosto pa tudi zaprosijo za odlog nastopa sodniškega pripravništva, da si tako zagotovijo pravico nastopiti pripravništvo v prihodnosti,« je pojasnil Grden. Višja sodišča pa od oktobra 2013 volonterskih pripravnikov niti ne vabijo, saj denarja za to od države ne dobivajo več. Če bi sodišča sama financirala volontersko pripravništvo, bi to, tako Grden, povsem ohromilo delo višjih sodišč. Stroški pripravništva so sicer lani znašali nekaj manj kot 900.000 evrov.

Stran od študija prava?

Vrhovno sodišče opozarja, da se slovensko sodstvo spopada s strateškim problemom, to je generacijsko vrzeljo med starejšimi in mlajšimi sodniki, saj je število starejših sodnikov (od 60 do 70 let) lani preseglo število mlajših (od 30 do 39 let). Je torej ob težko dostopnem pripravništvu in vse manjšem številu razpisanih sodniških mest umestno vprašanje odvetnika Petra Čeferina, ali je študij prava pri nas sploh še smiseln?

Janez Grden pravi, da se ne strinja z oceno, da so vrata v sodniški poklic ali v druge poklice znotraj sodstva (strokovni sodelavci, sodniški pomočniki) mladim zaprta. »Zagotovo je sodniških razpisov manj, kot jih je bilo pred leti, ampak tudi število nerešenih zadev na sodiščih se je v zadnjih letih zmanjšalo.« Toda v razmislek direktor višjega sodišča v Ljubljani ponuja dejstvo, da bi vsak po koncu študija in pridobitvi diplome rad opravil pravniški državni izpit – pogoj zanj pa je opravljeno pripravništvo – ne glede na to, ali ga bo v svoji poklicni karieri sploh potreboval. »Večina pravniških poklicev je namreč takšnih, da pravniki za opravljanje dela pravniškega državnega izpita ne potrebujejo. Le za poklice v pravosodju (sodstvo, odvetništvo in notariat) je ta določen kot pogoj. To deloma pojasnjuje visoko število prijavljenih kandidatov in v tem kontekstu je tudi treba razumeti problematiko izvajanja pripravništva na sodišču in opravljanja pravniškega državnega izpita,« pojasnjuje Grden.

V tožilstvu na polno

Z generacijskim prepadom pa se ne ubadajo na tožilstvu. Septembra lani so v svoje vrste sprejeli 30 novih mladih tožilk in tožilcev. Gre za okrepitev, ki ji, kot pravi generalni državni tožilec Zvonko Fišer, v preteklosti ni primere in ki se bo še kako poznala, ko bodo zagrabili »na polno.«