Tiskane izdaje
Ljubljančanka Doroteja Simčič pri 90 letih izžareva neverjetno energijo. Uporablja računalnik, piše pesmi, poje, še pred kratkim je slikala na platno, spomladi pa svoja dela razstavila v Dnevnem centru aktivnosti za starejše (DCA) v Ljubljani. Zanimivo, z vsemi naštetimi dejavnostmi se je začela ukvarjati šele po 80. letu.
»Nerodno sem padla po stopnicah in si zlomila roko. Dolgo časa sem potrebovala, preden sem jo lahko spet uporabljala. Eno leto sem zaradi okrevanja obtičala med štirimi stenami. Želela sem ven, v družbo, med ljudi. Domači so mi svetovali različne tečaje in delavnice. Takrat sem izvedela tudi za Univerzo za tretje življenjsko obdobje,« je opisovala, da za pridobivanje novih znanj in izražanje ustvarjalne žilice ni nikoli prepozno. To je potrdila tudi z udeležbo na računalniškem tečaju: »Opravila sem začetnega, nadaljevalnega in izpopolnjevalnega. Računalnik uporabljam za povezavo z domačimi. S kolegicami pa je to težje, ker jih izgubljam. Hudo mi je, a v moji starosti se to dogaja,« je bridke trenutke opisala Simčičeva, ki je po 80. letu poprijela tudi za čopič in tri leta uživala v slikanju.
Svoje življenje je pred upokojitvijo posvetila poučevanju otrok. Predana je bila pedagoškemu poklicu, zaposlena je bila kot učiteljica razrednega pouka. Zvesto ga je opravljala, tudi ko je uradno končala svoje poslanstvo. »Tudi po upokojitvi sem še poučevala. V Ljubljani so se odpirale nove šole, pozneje sem bila še pedagoška vodja na Debelem rtiču,« je razkrila. Dejala je, da jo je učiteljski poklic tako izpolnjeval in osrečeval, da bi ga opravljala tudi, če ji za to ne bi plačali.
Družbo in zanimive prostočasne dejavnosti, v katerih uživa, je našla tudi v DCA. »Nekaj časa sem hodila k francoščini, da bi obnovila znanje. Ker imam težave z vidom, sem to potem opustila. Zdaj vsak teden pojem. Všeč mi je, ker se ni treba opravičevati, če kdaj izostaneš. Namenjeno je starejšim: če zmoreš, prideš, če pa ne utegneš, ni nič narobe,« je povedala 90-letnica, ki nikoli ni bila rada v ospredju.
Ko so jo v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje povabili na okroglo mizo »Talent in ustvarjalnost se ne starata«, je za vse navzoče pripravila in prebrala pesem o domovini. »Zdaj pa skupaj stopimo mladi in stari v konvoj in zgradimo enotni srečni si svoj dragi dom,« je v zadnjem verzu opozorila na prihodnost in pomembnost povezovanja mlajših in starejših rodov.
Simčičeva se v DCA ukvarja še z ročnimi deli, s pevskim zborom je nekaj časa obiskovala starejše in jim pela, v centru je s kolegicami pletla kape, šale in rokavice za brezdomce, zbirala zamaške ... »Vedno sem srečna, če lahko za koga naredim kaj dobrega,« je razkrila, kaj je tisto, kar ji daje dodatno življenjsko energijo.
