Tiskane izdaje
V Sloveniji smo v obdobju, ko prihaja prvi večji val upokojitev slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki so se ob osamosvojitvi podali na samostojno poslovno pot. Na vprašanje, zakaj bi obrtnik, ki nima logičnega naslednika, ob upokojitvi le obrnil ključ svoje delavnice, če lahko svoje znanje, izkušnje in dobro ime prenese na novega lastnika, nekoga, ki v dejavnost šele vstopa in je pripravljen odkupiti možnost hitrejšega ter manj tveganega vstopa v posel, ponuja Tomo Senekovič iz Borze posla praktičen odgovor: prodajo podjetja, ideje, blagovne znamke.
Podjetje se lahko prodaja v različnih oblikah, kot podjetje v celoti, z vsem premoženjem, pogodbami, zaposlenimi in blagovno znamko, ali pa le delno, po sredstvih ali dejavnostih.
Predmet prodaje je lahko podjetje oziroma poslovni delež v podjetju, sredstva podjetja (zaloge, nepremičnine, oprema ...), znanje, ki ga imajo podjetje in zaposleni, stranke, kontakti, pogodbe (najemne, dobavitelji, kupci, lizingi ...), blagovna znamka, poslovna ideja ... Kot primer navaja Tomo Senekovič zavarovalniškega agenta, ki bo ob prodaji svojega posla verjetno prodajal bazo strank in pogodbe, ki jih ima sklenjene z zavarovalnicami.
Storitve, trgovina, gostinstvo
Največ podjetij je naprodaj v kategorijah storitve, trgovina in gostinstvo, te panoge ustvarijo tudi največ povpraševanj na portalu, pojasnjuje Senekovič. V večini primerov gre za manjša in srednje velika slovenska podjetja, ki jim klasični svetovalci s področja združitev in prevzemov zaradi stroškovne intenzivnosti postopka prodaje podjetja niso na voljo.
Postopek prodaje podjetja se ponavadi razlikuje tudi glede na velikost posla. Če je pri prodaji večjih podjetij ustaljena praksa, da potencialni prevzemniki neposredno preverijo morebiten interes za prevzem, pa je pri manjših podjetjih pomembnejše komuniciranje o prodaji podjetja s širšim krogom kupcev, ki bi jih nakup takšnega podjetja lahko zanimal, ugotavlja Senekovič.
Trg podjetij pri nas novost
Meja med večjim in manjšim oziroma srednjim podjetjem je ponavadi pri vrednosti le-tega okrog milijona evrov. Podjetja, ki so vredna manj – pri vrednosti posla so nepremičnine izvzete – bodo težko našla (in plačala) strokovnjaka, ki bo pripravljen voditi stroškovno tako intenziven postopek, in prav tu je dodana vrednost Borze posla, saj s podporo skozi postopek prodaje podjetja lastniku omogočajo, da prodajo vodi sam, medtem ko oni poskrbijo za ustrezno komunikacijo o nameri prodaje podjetja in zagotovijo podporo ter informacije glede samega postopka prodaje.
Trg podjetij je pri nas novost. S prvo slovensko borzo posla Tomo Senekovič omogoča pregled nad utečenimi slovenskimi podjetji, ki so naprodaj. Njegova ideja o prodaji utečenega podjetja je med slovenskimi obrtniki in podjetniki zaživela tudi širše.
Borza posla namreč tudi ozavešča poslovno javnost o možnosti tako prodaje kot nakupa utečenega podjetja ter poteku postopka prodaje podjetja. O tem pripravljajo izobraževanja in seminarje, uporabnikom pa so na voljo tudi za nasvet glede prodaje podjetja. Verjamejo namreč, da je kontinuiteta uspešnih podjetij prav tako pomembna kot ustanavljanje novih podjetij, saj pomembno prispeva k ohranjanju delovnih mest in kapitala.
Zaslužek in hiter vstop
Obojestranske koristi so očitne, pravi Tomo Senekovič. Za lastnika je prodaja podjetja lahko priložnost, da ob sklenitvi svoje poslovne poti ali ob prehodu v novo dejavnost svoje preteklo delo na tej točki unovči in s tem žanje rezultate svojega dela, vloženega časa, denarja in energije, kupec pa z nakupom že utečenega posla pridobi obstoječe partnerje in kupce, preizkušen izdelek, skratka hitrejši prvi korak v posel.
Podjetnikovo preteklo delo je tako lahko odlična odskočna deska za nekoga, ki je na začetku svoje poslovne poti in nima znanja ali informacij za hiter in uspešen vstop v posel.
V tujini, predvsem v državah z daljšo podjetniško tradicijo, je prodaja podjetja običajna transakcija, podobno kot na primer prodaja nepremičnine. Povsem normalno je namreč, da se podjetnik iz različnih razlogov, kot so upokojitev, novi poslovni izzivi, zdolgočasenost, selitev, bolezen, ločitev ... odloči za prodajo svojega posla.
Podobno kot pri zaposlitveni karieri, kjer vedno pogosteje velja, da je na vsakih nekaj let zaželena vsaj menjava delovnega mesta, če ne celo službe, tudi za podjetnike velja, da si na določeni točki preprosto zaželijo novih izzivov.
Po Senekovičevih besedah mnogi pri nas težko razumejo, da ni edini podjetnikov cilj preživetje, temveč da uspešnega podjetnika motivirajo novi izzivi, reševanje problemov in odkrivanje neznanega. Prav to lahko predstavlja odlično poslovno priložnost za nekoga, ki bo kupil utečen posel z rednim denarnim tokom, uveljavljeno blagovno znamko, preizkušenim izdelkom ali storitvijo in bazo zvestih kupcev.
Teoretično je podjetje najbolje prodati, ko je na vrhuncu svoje življenjske krivulje, v praksi pa se največkrat izkaže, da se podjetje prodaja, ko je njegov lastnik v to prisiljen. Prodaja podjetja je proces, in ne dogodek, pojasnjuje Senekovič. Če želi lastnik iztržiti maksimalno vrednost za svoje preteklo delo, se mora na prodajo podjetja pripraviti, in priporočljivo je, da se začne s tem ukvarjati dovolj zgodaj, da lahko vpliva tako na vrednost kot tudi na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost prenosa podjetja na novega lastnika.
Za marsikoga je izziv postavitev podjetja na noge, potem pa z njegovo prodajo pravzaprav prodati znanje, z izkupičkom pa razvijati novo podjetje in novo idejo. Gre za tipično lastnost serijskih podjetnikov, za katere sta izziv razvoj in uvajanje novih poslovnih idej.
Motivira jih občutek, da so uspešno rešili težavno nalogo, ko posel postane rutina, pa se ponavadi želijo postaviti v ozadje ali se celo umaknejo iz posla. Rutina na delovnem mestu, ki za marsikoga pomeni varnost in stabilnost v življenju, serijske podjetnike duši, saj ubija njihovo kreativnost in zasvojenost z reševanjem izzivov.
Tomo Senekovič opaža, da je takšnih primerov pri nas vedno več. Največkrat gre za podjetja, ki so še vedno v fazi zgodnje rasti in so zato lahko ugoden nakup glede na možnosti prihodnjega poslovanja, naloga kupca pa je, da ugotovi, katera podjetja so obetavna, in s svojo vizijo, iznajdljivostjo in znanjem takšno podjetje popelje do novih poslovnih uspehov.
Start-upi so drugačni
Start-upi so ponavadi sestavljeni iz posameznikov ali ekip, ki brezpogojno verjamejo v svojo zgodbo in možnost uspeha, kar se posla tiče, so večni romantiki, zato o prodaji podjetja ponavadi sploh ne razmišljajo. Če pa je tak start-up naprodaj, lahko po Senekovičevih besedah pomeni, da tega zagona ni več, kar ponavadi ni dober znak. Start-upi zagonska sredstva večinoma zbirajo prek finančnih investitorjev ali strateških partnerjev, ki ekipi omogočajo nadaljnji razvoj in monetizacijo ideje. Prodaja zagonskega podjetja je prej izjema kot pravilo.
Na Borzi posla (http://borzaposla.si) so večinoma objavljena slovenska podjetja, občasno se pojavi tudi kakšen tuj oglas, ki iz katerega koli razloga lahko pomeni poslovno priložnost tudi za slovenskega podjetnika, vendar je to prej izjema kot pravilo.
