Tiskane izdaje
»Moja programerska pot se je najverjetneje začela tako kot pot marsikaterega drugega programerja v Sloveniji - z računalniki sem se začel ukvarjati že v osnovni šoli, v sedmem razredu sem napisal prvo preprosto računalniško kodo. Čeprav sem se za računalništvo odločil iz veselja in zanimanja, pa je bilo v ozadju odločitve tudi vedenje, da ima ta poklic prihodnost.
Danes sem zaposlen v manjšem podjetju, kjer se večinoma ukvarjajo z jezikovnimi tehnologijami in umetno inteligenco. Zaradi izjemno hitrega razvoja novih tehnologij in trendov se mora programer nenehno izobraževati in spremljati novosti, če hoče ostati konkurenčen. Pogosto je to med ostalimi rednimi delovnimi obveznostmi nemogoče početi v službi, zato se večina temu posveti v prostem času, neodvisno od delodajalca.
Delovna mesta programerja so v Sloveniji (kot v tujini) precej raznolika. Bolj zahtevna delovna mesta (senior programer, arhitekt) praviloma prinašajo več samostojnosti pri izbiri delovnega časa (gibljiv delovni čas, delo od doma) in tudi boljše plačilo, medtem ko ima programer začetnik (junior) bolj 'fiksni' delovni čas, prejema pa tudi manjše plačilo, ki pa je običajno še vedno višje od povprečne plače. Ta je v osnovi določena z izkušnjami, se pa praviloma (razen v javnem sektorju) določi z delodajalcem. Službo programer najhitreje dobi, če ima dobra priporočila zaradi dokončanih preteklih projektov ali pa ga priporočijo prejšnji delodajalci.
Zaradi splošne krize podjetja v zadnjih letih sicer manj investirajo v IT in programsko opremo, zato je prostih delovnih mest pri velikih razvijalskih hišah nekoliko manj, se je pa po drugi strani povečalo povpraševanje po programerjih v manjših zagonskih (startup) podjetjih. Možnost še vedno ostaja tudi tujina, sam sem leto dni delal v Franciji, kjer so bili pogoji dela podobni kot v Sloveniji, z razliko delovnega časa, ki je bil nekoliko bolj 'evropski' - prihod v službo med 8. in 9. uro ter odhod domov med 18. in 19. uro.«
