Tiskane izdaje
Katarina Kavčič je svetovalka Euresa, ki deluje v okviru zavoda za zaposlovanje. Za nasvete o zaposlitvenih možnostih v državah EU/EGP in Švica, o finančnih spodbudah, delovnih in življenjskih pogojih v teh državah, informacijah o prostih delovnih mestih in o pomoči pri pripravi mednarodnega življenjepisa se iskalci lahko obrnejo na svetovalce Euresa. Seznam je objavljen na spletni strani zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si, v zavihku Eures.
Iskalcem zaposlitve, ki iščejo priložnosti za delo tudi v EU/EGP in Švici, Kavčičeva priporoča, da:
– pregledujejo delovna mesta na Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost (ec.europa.eu/eures/public/sl/homepage), kjer so objavljena prosta delovna mesta javnih zavodov za zaposlovanje 32 držav: EU, Islandije, Norveške, Lihtenštajna in Švice. Zdaj je na portalu objavljenih več kot 1,4 milijona prostih delovnih mest;
– redno obiskujejo spletno stran Eures Slovenija (www.ess.gov.si/eures), kjer objavljamo aktualna prosta delovna mesta preverjenih tujih delodajalcev, ki želijo zaposliti nove sodelavce iz Slovenije. Trenutno je na tej strani objavljenih 29 oglasov, prav tako pa so izpostavljeni na uradih za delo;
– s pomočjo spletnih iskalnikov poiščejo spletne strani podjetij, agencij za zaposlovanje in druge zaposlitvene portale;
– uporabljajo družbena omrežja, predvsem linkedIn in facebook, tudi za iskanje zaposlitvenih priložnosti;
– se udeležijo tradicionalnih ali spletnih zaposlitvenih sejmov in različnih drugih zaposlitvenih dogodkov. Spletnih sejmov se lahko udeležijo prek platforme Evropski zaposlitveni dnevi www.europeanjobdays.eu/en. Na Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost je objavljen koledar dogodkov, ki jih organizirajo v različnih evropskih državah ec.europa.eu/eures/public/en/events-calendar.
Preden se posameznik odloči za iskanje dela v tujini, Kavčičeva predlaga, naj realno oceni svoje možnosti za to. Kakšne so razmere na trgu dela v državi, kamor si želi? Ali se njegove želje, pričakovanja, kompetence, znanja in veščine ujemajo s potrebami na tem trgu in kakšno je njegovo znanje potrebnih jezikov. Pri iskanju dela v tujini pa naj bodo iskalci pozorni predvsem na razmerje med višino plače in življenjskimi stroški v želeni državi, dobro naj se seznanijo tudi z vsebino pogodbe.
Za študente številne prakse
Karierna svetovalka pri Kariernih centrih univerze v Ljubljani Aleksandra Radusinović pravi, da težava danes ni v pomanjkanju informacij, temveč ravno nasprotno. Internet ponuja obilje podatkov in nasvetov, njihova verodostojnost pa je velikokrat vprašljiva. Za študente je zelo uporaben portal GoinGlobal, ki na enem mestu omogoča iskanje po praksah in pripravništvih ter podrobne karierne vodnike po več kot 40 državah. Uporaba portala je plačljiva, za študente in diplomante Univerze v Ljubljani pa je na univerzitetnem omrežju brezplačna.
Tudi Radusinovićeva predlaga, naj pred začetkom iskanja potencialnih delodajalcev v tujini posameznik razmisli o prednostih in slabostih ter priložnostih in nevarnostih (analiza Swot) selitve in dela zunaj Slovenije. Narediti je treba jasno strategijo iskanja: izbirati med državami glede na jezikovna znanja, proučiti potrebe na trgu dela v ciljni državi. Če se študent odloči za volontersko prakso v tujini, mora analizirati stroške bivanja ter ugotoviti, ali si to lahko privošči.
Zavedati se morajo, da vstopajo v globalno areno, kjer je konkurenca velika, zato je učinkovita predstavitev svojih znanj in kompetenc še toliko pomembnejša. Delavnic o tem je veliko. Za študente Univerze v Ljubljani organizirajo izobraževanja o samooceni, pisanju učinkovitega življenjepisa in motivacijskega pisma, pripravi na selekcijski intervju v angleškem jeziku ter številne delavnice za krepitev mehkih veščin, ki so lahko pomemben dejavnik v selekcijskih postopkih.
Radusinovićeva pri iskanju priložnosti v tujini svetuje izogibanje posredniškim agencijam, ki zaračunavajo visoke honorarje. Študenti naj pomoč raje poiščejo pri študentskih društvih, ki delujejo na posameznih fakultetah in so del večjih mednarodnih združenj, ki med drugim zagotavljajo praktično usposabljanje v tujini. Veliko praks je študentom na voljo tudi v mednarodnih organizacijah, na primer v institucijah Evropske unije, Združenih narodov, OECD, Nata, Ovseja itd. »To so organizacije s širokim razponom aktivnosti, zato lahko študenti lažje najdejo prakso, ki je primerno njihovim študijskim programom,« je povedala predstavnica Kariernih centrov UL.
Skoraj polovica erasmusovcev se vrača v tujino
V program Erasmus+, ki omogoča študij, usposabljanje, prostovoljno delo ali pridobivanje delovnih izkušenj v tujini in deluje prek Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), je bilo med letoma 2007 in 2016 vključenih več kot 13.600 študentov, 8600 dijakov, 3000 osnovnošolcev, 2200 tistih, ki se izobražujejo v programih za izobraževanje odraslih, in 4100 profesorjev na višjih in visokošolskih zavodih, 3800 srednješolskih profesorjev in strokovnega osebja, prav toliko osnovnošolskih učiteljev ter več kot 600 strokovnih delavcev v vrtcih. Sredstva, ki jih ima CMEPIUS na voljo, razdeli posameznim univerzam, ki skrbijo za izvajanje programa.
»Po podatkih iz študije evropske komisije več kot tretjina Erasmusovih študentov na praksi prejme ponudbo za delovno mesto v podjetju, v katerem so opravljali prakso, 40 odstotkov jih po koncu študija vsaj enkrat spremeni državo prebivališča ali zaposlitve. To je skoraj dvakrat več kot pri tistih, ki med študijem niso zapustili domače države,« je povedala Urša Bajželj, svetovalka v CMEPIUS.
