S hackathoni odkrivajo speče sposobnosti zaposlenih

»Trendi 21. stoletja kažejo, da bodo morali za zapolnitev delovnega mesta tako podjetja kot kandidati vložiti več energije kot v preteklosti,« je povedala Saša Boštjančič, direktorica portala mojazaposlitev.si.

Spremenjena demografska slika, revitalizacija trga dela, ponudba delovnih mest tudi iz tujine, neomejena moč interneta – vse to omogoča, da lahko dobri kadri sami izbirajo najboljše delovno mesto, uspešna podjetja pa se zavedajo, da lahko s pravo ekipo, ki jo sestavljajo odlični sodelavci, dosežejo veliko več kot s povprečno.

Zato delodajalci skrbijo za razvoj zaposlenih in njihovih kompetenc, odkrivajo speče potenciale zaposlenih, gradijo dobro poslovno kulturo, ki omogoča rast in razvoj, spodbujajo vseživljenjsko učenje ter skrbijo za svojo prepoznavnost in ugled.

Nekateri tudi s pomočjo hackathonov, ki so po besedah sogovornice odlična priložnost za prepoznavanje potencialnih kadrov, na drugi strani pa so lahko tudi odlična karierna priložnost za iskalce zaposlitve: »Kandidati s sodelovanjem na tovrstnih dogodkih s svojim znanjem, idejami in rešitvami izstopijo iz povprečja.«

Svež pogled na posel

Triglavovega poslovnega hackathona ta konec tedna so se udeležile osebe različnih profilov, ki želijo spremeniti prihodnost zavarovalništva, »inovativni in ambiciozni misleci, entuziasti, novinci, profesionalci in drugi, ki menijo, da lahko s svojimi idejami zavarovalnico popeljejo v prihodnost in pomagajo zavarovancem, da bodo do naših storitev dostopali še lažje«, so sporočili iz te zavorovalnice in dodali, da tovrstni dogodki podjetju omogočajo tudi spoznavanje drugačnih, novih pogledov na panogo ter spoznavanje posameznikov, ki s talentom, znanjem ali kreativnostjo izstopajo in so lahko velika pridobitev za podjetje.

Kar je hkrati tudi ena od koristi za udeležence – dogodek je lahko odskočna deska za zaposlitev ali drugo obliko sodelovanja s podjetjem. Med tri zmagovalne ekipe bodo razdelili 10.000 evrov, nekaj najboljših posameznikov pa bodo nagradili tudi z ekskurzijo v Silicijevo dolino.

Na Telekomovemu hackathonu je tekmovalo 65 udeležencev vseh starostnih skupin, razmišljali pa so o inovativnih in tehnološko naprednih rešitvah na področju digitalizacije dnevnih opravil, uporabe digitalnih rešitev pri oskrbi starejših in vključevanju uporabnikov v proces izboljšanja uporabniške izkušnje.

»V dveh dneh intenzivnega druženja in razmišljanja o poslovnih priložnostih podjetje udeležencem omogoči podrobnejši vpogled v svojo strategijo razvoja in razvoja storitev, ti pa podjetju dajo zelo iskren vpogled o tem, kako percipirajo podjetje in njegove storitve na trgu, kako sami razmišljajo o komunikacijskih storitvah prihodnosti in kje v tem okviru vidijo priložnosti tako zase kot uporabnike storitev kot za podjetje,« so povedali v Telekomu Slovenije.

Priložnost za dvosmerni odnos s strankami

Nova KBM je lani v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje podjetništva (IRP) organizirala prvi Start:up Maribor FinTech Hackathon, na katerem so udeleženci razvijali rešitve s področja mobilnih aplikacij, virtualne resničnosti in obogatene resničnosti, podprli pa so tudi Halcomov Adriatic FinTech Hackathon. Sodelovanje med finančnim sektorjem in zagonskim podjetništvom je lahko učinkovito in koristno, poudarjajo.

»Udeleženci dobijo denarne nagrade, ki so spodbuda za nadaljnji razvoj mladih podjetij in idej, povečajo se jim zaposlitvene možnosti, od mentorjev dobijo veliko strokovnega znanja, nasvetov, če banka prepozna potencial v njihovi rešitvi in se dogovori za poslovno sodelovanje, pa imajo posamezniki možnost, da njihovo rešitev uporabi velik krog uporabnikov,« so našteli v NKBM.

Podobno razmišljajo tudi v Abanki: z novimi idejami in rešitvami hočejo izboljšati uporabniško izkušnjo na elektronskih in mobilnih poteh, poenostaviti razvoj storitev z uporabo novih tehnologij.

»Pomemben je dvosmerni odnos s strankami in z Abathonom smo dali priložnost uporabnikom, da nam pokažejo, kje si želijo izboljšav. Ideje vseh udeleženih skupin so bile odlične, naša odgovornost je, da jih v prihodnosti razvijamo in prenesemo v prakso. V ta namen imamo v Abanki oblikovano ožjo skupino za pospešitev digitalne transformacije, ki vse ideje že proučuje in pripravlja načrte za njihov razvoj. Pri tem bomo seveda sodelovali tudi z nekaterimi udeleženci Abathona,« so izkušnjo opisali v tej banki.

Regijski hackathon s področja fintecha so lani drugič organizirali v Halcomu. Na tekmovanje se je prijavilo 150 ljudi iz 13 držav. Primož Zupan, idejnik v podjetju Halcom, zdaj direktor v podjetju mBILLS: »V podjetju podpiramo udeležbo sodelavcev na vsakem hackathonu. Do zdaj še nismo izpustili nobenega. Mnogim podjetjem primanjkuje časa ali virov, da bi se na kreativen način lotili razvoja prebojnih idej skupaj z okoljem, v katerem delujejo. Zato je hackathon prava odločitev zanje; za 48 ur lahko stopijo iz vseh okvirov in v svoje poslovanje vnesejo svež veter in nove ideje.« To je tudi odlična priložnost, da spoznajo mlade talente, je poudarila Jerica Urbančič iz mBills, ki se je že večkrat udeležila hackathonov.

»Ambiciozni posamezniki tako dobijo tudi priložnost za pridobivanje novih znanj in razvoj kompetenc, to je tudi odskočna deska za mreženje s potencialnimi delodajalci,« je še povedala.

Zmagovalci lahko gredo tudi na Harvard

V Lidlu so z organizacijo hackathona želeli spodbujati inovacijsko kulturo v podjetju. »Udeleženci so dobili priložnost za uvrstitev v Lidlov brezplačni trimesečni podjetniški program start-up ABC, ki je nastal v sodelovanju z pospeševalnikom ABC. Vanj smo povabili 15 izjemnih posameznikov, med drugim tudi svoje sodelavce, ki so se v okviru hackathona izkazali za najbolj prodorne. Podjetje na tovrstnih dogodkih poleg enkratnih zamisli in rešitev dobi tudi vpogled v potenciale svojih zaposlenih, prepozna odličnost zunanjih udeležencev in lahko celo najde nove potencialne sodelavke in sodelavce, kar se je zgodilo tudi v našem primeru,« je poudaril Martin Kokol, direktor skupnih služb v Lidlu Slovenija.

Enzo Smrekar, glavni direktor strateškega poslovnega področja namazov v Atlantic Grupi, kjer so organizirali mednarodni Argeta hackathon (v začetku februarja podjetje organizira mini poslovni hackathon, na katerm bodo iskali 'novo vodo'), se strinja, da na tovrstnih dogodkih pridobivajo vsi vpleteni: »Udeleženci priložnost dela in sodelovanja na konkretnih poslovnih izzivih, srečajo se z mentorji in člani žirije, ki jim v dveh dneh predajajo veliko znanja in usmeritev z različnih poslovnih področij. Končna naloga na hackathonu namreč zajema celovito razdelan projekt, kjer so vključeni vsi vidiki: od pregleda trga in vpogleda v potrošnika, do finančne analize, marketinškega koncepta kot tudi proizvodnega dela in procesa. Pridobijo tudi številna poznanstva, privlačne pa so tudi nagrade.

V našem primeru je bila glavna nagrada za zmagovalca posameznika izobraževanje na Harvardu, zmagovalna ekipa pa je prejela finančno nagrado. Podjetje, ki prispeva poslovni izziv, pa tako pridobi sveže, neobremenjene in celovito razdelane ideje, pri tem pa spozna nove potencialne sodelavce. Ker je pri izvedbi hackathona izjemno pomembna predpriprava, je za podjetje tudi ta faza zelo koristna. V tej fazi se namreč ekipa, ki sodeluje na hackathonu, poveže, postavi skupen fokus in smer delovanja, mentorstvo pa še dodatno motivira notranje ekipe.«